Pogled na mogočni Trg svetega Petra, ki je bil v filmu v pričakovanju izvolitve novega papeža. Foto: EPA
Pogled na mogočni Trg svetega Petra, ki je bil v filmu v pričakovanju izvolitve novega papeža. Foto: EPA

Osrednje prizorišče je Trg svetega Petra, poznan vsakemu katoličanu na svetu, a ta kriminalna drama nas popelje tudi pred in za zidove mnogih drugih zgradb v Rimu, tudi nekropole in močno zastražene vatikanske knjižnice.

Ekipa pod taktirko režiserja Rona Howarda prizorov seveda ni smela snemati v samem Vatikanu, saj je to strogo prepovedano, zato notranjost cerkva in drugih stavb na filmskem platnu ni takšne, kot je v resnici, njihova zunanjost pa jim je zelo podobna.

Že v filmu so prikazali mnogo skrivnosti, škandalov, spletk in poti, ki jih skrivajo mnoge znamenite rimske stavbe. Nekaj je resničnih, še več pa jih je bilo izmišljenih za potrebe filma, da bi z njimi podkrepili načrt skrivnostne skupine iluminatov, ki so ugrabili štiri kardinale in vsakega usmrtili ob določeni uri. A čeprav si je filmska umetnost izmislila mnogo zarot, so nekatere, ki so se dogajale v resnici, morda še bolj neverjetne in skrivnostne.

Stopimo torej v čevlje Toma Hanksa in si oglejmo tiste točke v Rimu, ki so prikazane v uspešnici Angeli in demoni, od Bazilike svetega Petra, Panteona, nekropole do raznih cerkva.

A. P. (delno po reviji Travel & Leisure)

Trg svetega Petra ima oblike elipse, na filmskem platnu pa je bil poln ljudi, ki so nestrpno čakali, da se iz dimnika pokadi bel dim, kar pomeni, da ima katoliški svet novega papeža. Trg je sicer zasnoval Gian Lorenzo Bernini, ki si je želel, da bi polkrožna stebrišča objemala vernike. Foto: EPA
Hadrijanov mavzolej, ki je bolj znan pod imenom Angelski grad, je velika okrogla stavba, ki jo je za svoje zadnje počivališče zase in za svojo družino dal zgraditi cesar Hadrijan. Kasneje so to mogočno stavbo uporabljali za trdnjavo in grad, danes pa je muzej. Tom Hanks je v skrivnih prostorih v gradu lovil skrivnostnega morilca. Foto: EPA
Barberinijev trg je danes prometno središče v strogem središču Rima, njegova osrednja znamenitost pa je Berninijev vodnjak, ki prikazuje Tritona, boga morskih globin. Oblika trga sega v 16. stoletje, ime pa je dobil po bližnji palači Barberini. Med letoma 1632 in 1822 je na trgu stal tudi starodavni obelisk, a so ga kasneje premaknili.
V cerkvi Santa Maria del Popolo iz 15. stoletja je mogoče najti tudi dela velikanov renesančne in baročne umetnosti, kot so Caravaggio, Sansovino, Rafael in Bernini. Vsebuje tako znamenito kapelo Cerasi kot kapelo Chigi, zasebno kapelo premožnega bankirja Agostina Chigija, ki jo je oblikoval Raffaelo Sanzio. Po Berninijevih posegih je cerkev postala priljubljen kraj, kamor so pokopavali premožne Rimljane.
Skrivnosti strašljive vatikanske nekropole, stare okoli 1.900 let, ki leži globoko pod zidovi države, lahko obiščete na uradni spletni strani Vatikana. Gre za pokopališče v ozkih vrstah, v katerih so poganski in krščanski grobovi. Za obisk grobnice morate nekaj mesecev vnaprej poslati prošnjo.
Bazilika Santa Maria della Vittoria, zgrajena v 17. stoletju, je še ena rimska znamenitost, ki je, zahvaljujoč Angelom in demonom, v zadnjih mesecih doživela pravi naval turistov. V filmu je bila bazilika v plamenih, Langdon pa se je v njej skrival in boril za življenje. Glavna znamenitost v njeni notranjosti je sicer kapela Cornaro, v kateri največ pogledov privablja Berninijev kip zamaknjene svete Tereze.
Trg Navona je eden najbolj priljubljenih in najlepših rimskih trgov, ki ga obdajajo kavarne, poseben čar pa mu dajejo tudi ulični umetniki. Glavna znamenitost trga je brez dvoma Berninijev Vodnjak štirih rek, v katerem je tudi filmski profesor Langdon iz vode reševal zvezanega kardinala. Na trgu sta sicer še dve fontani, delo kiparja Giacoma della Porte.
Bazilika svetega Petra je ponos Vatikana, saj ima največjo notranjost izmed vseh krščanskih cerkva. Hkrati lahko sprejme kar 60.000 ljudi in velja za enega najsvetejših krščanskih krajev na svetu. Po katoliški tradiciji je v baziliki pokopan sveti Peter, eden izmed dvanajstih Jezusovih apostolov, ki naj bi bil tudi prvi rimski škof in tako tudi prvi v vrsti za papeško nasledstvo. Gradnja bazilike, kot jo poznamo danes, se je začela leta 1506, končana pa je bila leta 1626. V notranjosti lahko občudujemo nekatera najpomembejša dela Michelangela.
Edini otok na reki Tiberi v Rimu je z mestom povezan prek mostu Ponte Fabricio, ki je bil zgrajen že davnega leta 62, danes pa ga še vedno uporabljajo pešci. Za otok, ki ima obliko čolna in je dolg 270 metrov, širok pa 67, so dolgo verjeli, da ima zdravilne lastnosti. Na njem je namreč v preteklosti stal starodavni Eskulapov tempelj grškega boga medicine in zdravilstva.
Panteon, stavba okrogle oblike, ki je danes cerkev, posvečena Mariji in vsem mučenikom, je bil zgrajen kot poganski tempelj pred skoraj dvema tisočletjema, kljub temu pa velja ze eno najbolje ohranjenih rimljanskih stavb. Na stropu ima luknjo.