Sighisoara (morda vam je znano tudi njeno madžarsko ime Segesvar) predstavlja obvezen postanek na izletu po Romuniji, še več, prav to mesto se izmed vseh mnogim najbolj vtisne v spomin. Ko se človek povzpne v Sighisoaro, je že v zraku čutiti nekoliko skrivnostno vzdušje, ki ponoči le še bolj privre na plano. Sprehod po zavitih, srednjeveških ulicah znotraj obzidja, ki jih osvetljujejo le brleče svetilke, je prizor, ki bo povzročil, da boste imeli našpičena ušesa, oči pa ves čas na preži. Mestu pa kljub temu - ali prav zaradi tega, ne gre očitati pomanjkanja romantičnosti - v smislu, da slaba osvetljenost povzroči, da se še bolj privijete k človeku ob sebi.

Sighisoara zato upravičeno velja za eno najlepših utrjenih in ohranjenih srednjeveških vzhodnoevropskih mest, ki je še vedno naseljeno. V njem živi nekaj več kot 32.000 ljudi. Mesto je razdeljeno na dva dela, starejši del - kot smo to videli že pri mnogih mestih - leži okoli trdnjave na vrhu hriba, novejši pa ob vznožju, v dolini reke Tarnava Mare.

Muzej stisnjen v urni stolp
Morda najbolj znana stavba v mestu je urni stolp, visok 64 metrov, ki je bil zgrajen leta 1556. Danes je v njem muzej zgodovine, z vrha pa se ponuja slikovit razgled na mesto. Nekaj posebnega so tudi z leseno streho pokrite dolge stopnice, ki vodijo na cerkev na hribu, zraven katere je tudi pokopališče, na katerem so napisi še vedno v treh jezikih - romunskem, madžarskem in nemškem.

Razvoj Sighisoare je, podobno kot pri nekaterih drugih transilvanijskih mestih, namreč tesno povezan s prihodom nemških trgovcev in obrtnikov na to območje v 12. stoletju. Prav zaradi svojih obrambnih nalog je v srednjem veku mesto igralo pomembno strateško vlogo pa tudi trgovinsko, saj so v Sighisoaro prihajali rokodelci in trogivci z vsega takratnega Svetega Rimsko-nemškega cesarstva.

Sighisora pa ima še en čar - v mestu stoji rojstna hiša Vlada Tepeša, vlaškega princa, ki je po svetu bolj znan kot krvoločni grof Drakula, saj je bil prav on navdih za roman Brama Stokerja. V Sighisoari je bil rojen leta 1431 in v njej do leta 1435 živel s svojim očetom, dokler se niso preselili drugam.