Verjetno ne. Prav zato vam predstavljamo zimske radosti v tej žepni državici, ki ima kar dva voditelja - španskega škofa in francoskega predsednika, uradni jezik pa je katalonski. Kot je ugotovil novinar ameriškega Associated Pressa Fritz Faerber, v tej kneževini, ki nima dostopa do morja, vse poteka v višino, saj so najvišje gore visoke skoraj 3.000 metrov. Andora je "ukleščena" v žepek vzhodnih Pirenejev med Francijo in Španijo in ima strateški položaj na trgovinski poti čez gore, ki ga ohranja še danes s ponujanjem brezcarinskih izdelkov.

Smučišča odprta tudi spomladi
Pozimi pa se nakupovanje žganja, cigaret in parfumov umakne drugi dejavnosti - smučanju. Andorske gore ne privabljajo le smučarjev iz Evrope, pač pa jih, za mnoge presenetljivo, precejšnji delež pride tudi iz ZDA. Zaradi lege smučišč smuka lahko traja vse do pomladi, saj številni hoteli ob prijaznih vremenskih okoliščinah ostanejo odprti do konca aprila. Kot ugotavlja novinar, je vožnja s sedežnico lahko prava učna ura jezikov v malem, saj ušesa lahko slišijo tako španske, francoske in katalonske besede kot nekaj nemščine in ruščine.

Kdor se v Andoro poda z letalom, bo moral najverjetneje pristati v Barceloni ali Toulousu, nato pa sesti na avtobus ali najeti avtomobil. Pot od Barcelone do Andore po goratih cestah traja okoli tri ure in pol.

Na smučišče iz prestolnice
Ker prestolnica Andore, Andorra la Vella, z nadmorsko višino 1.023 metrov velja za najvišje ležeče glavno mesto v Evropi, je bivanje v tem mestu tudi dobro izhodišče za smučarske užitke, saj do smučišč vodijo pogosti in udobni avtobusi, turističnih informacij pa je dovolj. Moteča stvar je za mnoge le kajenje, ki ni prepovedano niti v zaprtih prostorih.

V zadnjih letih so se izboljšale tudi same proge, saj so vlečnice do vzpetin hitrejše, z eno vstopnico pa ima smučar dostop do štirih povezanih smučišč. Na najbolj vzhodnem delu leži zimsko središče Pas de La Casa, ki leži na meji s Francijo, a meja med državama na terenu ni označena. Po mnenju domačinov prav na tem območju Pirenejev zapade največ snega, na voljo pa so predvsem srednje težke in lahke proge, po katerih se "podi" ogromno angleških turistov, ki poskrbijo tudi za pestro nočno življenje v družbi alkohola.

Nekateri pa raje na "dilcah" vijugajo v okolici Grau Roiga, sosednjega kraja, saj je običajno tu gneče nekoliko manj, teren pa je bolj razgiban, namenjen tudi najzahtevnejšim smučarjem. Veliko prog v Andori je povsem brez dreves, tukaj pa je nekaj gozda, v katerega se lahko skrijejo vsi, ki si zaželijo nekaj smučanja po neoznačenih progah.

Po smučanju razvajanje v topli vodi
Andora ima tudi veliko izvirov tople vode, zato je pri njih, razumljivo, postavila precej term. Največje in najlepše so Caldea, ki ponujajo vodne užitke z masažami tako na prostem kot pod streho, tu pa so še savne in različne kopeli.

Pireneji niso tako visoki kot Alpe in nimajo tako slikovitega, dramatičnega videza kot Dolomiti, a Andora s prijetnimi smučišči, dobro hrano, pestrimi nakupi, termami in skokom v (relativno) bližnjo Barcelono ponuja zanimivo evropsko mešanico, končuje svoje vtise Faerber.