Pri svojem izboru so upoštevali aktualnost, vznemirljivost, kaj dobite za svoj denar ... in, seveda, tisti neizmerljivi dejavnik X.
Torej, na spodnjem seznamu sledi 'top' 10 držav Lonely Planeta iz njihove zadnje izdaje: Najboljše v popotovanju 2011.
1. Albanija: Še ne tako dolgo nazaj, ko je bil Balkan v širši javnosti označen za popotniško destinacijo "le za pogumne", so se v Albanijo podajali le res najpogumnejši. Odkar so jo v 90. odkrili prvi popotniki, so se začele širiti zgodbe o rajskih plažah, izvrstni kulinariki, zgodovinskih krajih, nočnem življenju, cenovni dostopnosti, avanturizmu in tistih dobrih starih nenačrtovanih popotovanjih, na katerih vas z odprtimi rokami pričakajo gostoljubni domačini, za katere so popotniki še vedno precej nov koncept. Albanija, sita, da se jo odpravlja z mafijskimi klišeji, se je prek svoje turistične zveze oklicala za "Novo sredozemsko ljubezen". Ujemite jo, dokler je še dovolj neobljudena.
2. Brazilija: Samba, nogomet in fotogenična pokrajina. Brazilija je vedno slovela po praznovanjih (karneval je seveda najočitnejša manifestacija tega nacionalnega "joie de vivre"). A Brazilija bo v 2011 vstopila s še več razlogi za slavje. Ker je osvojila mesto gostiteljice svetovnega nogometnega prvenstva 2014 in poletnih olimpijskih iger 2016 v Rio de Janeiru, se je Brazilija lotila kupa novih projektov, v infrastrukturo pa vložila na milijarde dolarjev (govora je celo o tem, da bi zgradila ekspresno železniško linijo med Riom in São Paulom). Na popotnike čaka na tisoče novih hotelskih sob, vse večja pa je tudi konkurenčnost nizkocenovnih letalskih družb, ki olajšajo potovanje po tej prostrani državi.
3. Zelenortski otoki: Svet šele v zadnjem času počasi spoznava Zelenortske otoke, kar niti ni čudno, glede na to, da se država zdi kot povsem zgrešljiva pikica prahu stran od afriške obale. A otočje zdaj odkrivajo zimskega sonca iščoči evropski turisti. S porastom mednarodnega zanimanja prihajajo ogromne spremembe na otoke, ki so videti, kot da bi bili rojeni karibski materi in afriškemu očetu. A po kaj točno prihajajo vsi ti turisti? Ko je nekdo prvič omenil, da bi poskusili privabiti tuje obiskovalce na njihovo "pikico prahu", si je večina Zelenortčanov verjetno posmehljivo mislila, pa kaj sploh lahko ponudimo turistu. Odgovor se je izkazal za: precej veliko. Kipeče gore, prekrite z zelenjem, vulkan z vrhom v oblakih, vrhunske vodne športe in slikovite festivale - a sonce je tisto, ki je bil odločilni dejavnik. S skoraj več sončnih dni v letu kot dejansko je dni v letu, in z mehkimi peščenimi plažami je bilo potrebno le, da nekdo izreče besedno zvezo "zimsko sonce" in otočje je takoj postalo oglaševano kot "novi Kanarski otoki".
4. Panama: Panami je svetovna gospodarska kriza ponudila popoln izgovor, da stisne na gumb za 'resetiranje'. Potem ko je neobrzdana rast ustvarila množico igralnic, ograjenih bogatih sosek in steklenih nebotičnikov v imenu Trumpa, je upad naložb državo prisilil, da se vrne k osnovam. Za popotnike to pomeni vrnitev k avtentičnosti - festivalom, 'trekom' po držungli in prenočiščem v slamokritih kočah z blatnimi tlemi v Comarci de Kuna Yala. Z velikim še neokrnjenim delom države je prava pustolovščina oddaljena le vožnjo z avtobusom ali ladjo stran. V 2011 bo Panama City postal bolj zelen, vsi pričakujejo odprtje BíoMusea, inovativnega prostora, ki slavi ekološko raznolikost in za katerim stoji arhitekturni genij Frank Gehry.
Nov mestni obalni pas Cinta Costera ustvarja zelen pas pešpoti ob nabrežju, ki vodijo do Casco Vieja, osupljive historične soseske, prenovljene po desetletjih zanemarjanja. Kot povsod drugod podnebne spremembe in uničevanje naravnega okolja terjajo tudi tu svoj davek. Panamske majcene zlate žabe, žrtve svetovne epidemije, naglo izginjajo. A Darién Gap, označen za enega najbolj divjih krajev na svetu, še vedno ostaja brez cest. Številni panamski otoki pa vztrajajo brez imena ali enega samega prebivalca. Kostarika, požri se.

5. Bolgarija: Bolgarija je vedno imela svoje dobre trenutke - v svojih največjih mestih, na zasneženih vrhovih in odličnih poceni smučiščih, na zlatih peščenih plažah ter v starodavnih pristaniških mestih Črnega morja. A z leti se je Bolgarija izgubila med svojimi slavnejšimi sosedami. Z juga so otomanski vojaki iz današnje Turčije 500 let vladali Bolgariji. Stari Grki so se rogali močnim bolgarskim vinom (preden so jih sami posvojili), svoj pečat so pustili tudi Rimljani. Bolgarija se včasih zdi kot grdi raček tega konca Evrope.

A stvari se spreminjajo. S članstvom v EU-ju je država deležna več pozornosti - in samozavesti. Njena smučišča so eden prvih izborov za Evropejce, ki iščejo cenejše alternative, še vedno lahko najdete neobljudene ljubke plaže Črnega morja, njena industrija odličnih vin pa je v razcvetu. Kar koli se že zgodi, Bolgari bodo to sprejeli. Kot pravi neka lokalna pesem: "Zmagamo, izgubimo ... v vsakem primeru se ga napijemo, smo Bolgari!"

6. Vanuatu: Za tiste, ki iščete avtentične izkušnje, težko kaj premaga Vanuatu. Od veličastnih gora in bučečih slapov do odmaknjenih vasic, od orjaških lagun do tropskih otočkov - izobilje, daleč od množic. Ne pričakujte luksuznih letovišč in nočnega življenja Miamija; z dobro izbiro družinskih penzionov, tradicionalnih vasic in romantičnih skrivališč je kot ustvarjen za ekoturiste. S 83 otoki vam izbir ne manjka. Vanuatu ima od pred kratkim tudi vse več neposrednih letalskih povezav z Avstralijo, Novo Zelandijo, Novo Kaledonijo, Fidžijem in Solomonovi otoki - pojdite zdaj, preden se za ta biser razve.
7. Italija: Italija je zapeljiva, lepa, karizmatična in kaotična. Mediji so res večinoma v lasti premierja Silvia Berlusconija, zgodbice o korupciji, podkupninah in spolnih škandalih vsakodnevne, gospodarski položaj pa črn, a to je še vedno eden najosupljivejših kotičkov sveta. Hrana je slastna, sonca na pretek, narava in mesta so izjemna, poleg tega pa se vam na ogled ponuja še tisočletni spekter umetnosti. Tu je 44 krajev, uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine, več kot v kateri koli drugi državi. Da Italija v 2011 praznuje zgolj 150 let državnosti, izpostavlja, kako se še vedno počuti bolj kot zbirka regij. Italijani radi povedo, iz katere regije prihajajo - njihova nacionalnost je šele na drugem mestu. Vsaka regija ima poudarjen značaj in odlike, dostojne malih narodov, zaradi česar je Italijo vredno raziskovati košček za koščkom.
8. Tanzanija: Res je, Tanzanija je dežela velikih naravnih čudes - Serengeti, Ngorongoro, Kilimanjaro, Zanzibar … Imena se zdijo kot seznam najprivlačnejših afriških destinacij. A to še ni vse. Tu so še velike črede slonov v Ruahi, levi okoli jezera Manyara, šimpanzje kolonije v Gombeju in Mahaleju ter krdela divjih psov v Selousu. Pa sončni zahodi na reki Rufiji, ko voda brbota od povodnih konjev in krokodilov. Država ima pravzaprav celotno zbirko vzhodnoafriškega divjega sveta - vključno s takimi redkimi vrstami, kot so rdeča Kolumbova opica, črni nosorog, morska želva, usnjata želva in leteče lisice Pemba - vse zgoščeno v zbirki parkov in rezervatov brez primere. Mislite, da ste videli vse? Stavimo, da skriva Tanzanija še kako presenečenje ali dve za vas.
9. Sirija: Ste slišali tisto o Bašar Al Asadu in ameriškemu veleposlaniku? Ne, ni šala. Po petih letih hladnih odnosov so se ti zdaj otoplili in Sirija se prebuja. Pozitivni duh se čuti in zanj se gre zahvaliti delno gospodarstvu, ki se počasi vleče iz brezna, delno temu, da državi okoli vratu ne visi več 'bushevska' oznaka 'osi zla'. Turisti so tu lahko kralji v ljubko obnovljenih otomanskih palačah, srkajoč kapučino po nakupih na bazarju. A z vso to modernizacijo je lepo videti, da nekatere stvari ostajajo še vedno iste. Na vzhodu beduini še vedno pasejo svoje kuštrave ovce in vabijo tujce v svoje šotore iz kozje dlake na čaj. Stara mesta Aleppa in Damaska ostajajo labirinti, kjer ne delajo niti najboljši zemljevidi, dežela pa je še vedno prostran muzej na prostem, posejan z zapuščenimi peskovniki padlih cesarstev. Gostoljubnost ostaja nacionalna obsesija, tako da se ni spremenil niti sirijski odnos do obiskovalcev.
10. Japonska: Japonska ima krivičen sloves drage destinacije, kjer je znanje angleščine pomanjkljivo. A če pustimo ob strani 100-evrske odrezke govedine Kobe in občasne "izgubljeno s prevodom" trenutke, je Japonska presenetljivo cenovno dostopna in do uporabnikov prijazna. Preden se odpravite tja, si že doma kupite vozovnico za japonske železnice, ki vam omogoča neomejeno uporabo sofisticirane transportne mreže. Čeprav Tokiu ni uspela kandidatura za poletne olimpijske igre 2016, pa je kampanja vsaj povečala angleške oznake po državi. Torej če je Japonska že nekaj časa na vašem seznamu popotniških želja, se zdaj le odpravite v rojstni kraj sušija, sakeja in suma.