Ker je bila letošnja zima bogata s snežnimi padavinami, bo obilica snega v visokogorju ostala še dolgo v poletje, predvsem na osojnih, severnih legah. Snežne razmere so lahko zelo nevarne, posebno, ker iz doline videz vara. "Brez temeljite priprave in ustrezne opreme obisk gora odsvetujemo," je dejal Robert Kovač z gorske reševalne službe Tolmin in poudaril, da marsikdo ni psihično in fizično pripravljen na pohodniški podvig. Zaradi pandemije covida-19 obisk gora dolgo časa namreč ni bil mogoč. Tako je treba pred odpravo na goro temeljito premisliti in se na turo, ki jo je treba izbrati na podlagi fizičnih spodobnosti, tudi pripraviti. V hribih so razmere izredno zahtevne.

Sorodna novica Gorski reševalci z videoposnetki na pomoč neizkušenim planincem

Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) poziva, da pohodniki o turi zberejo čim več informacij – tako o zahtevnosti in trajanju ture kot tudi odprtosti planinskih koč ob poti. Pomembno je tudi, da se vremenske razmere preverijo na več spletnih straneh. Zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht se je v hribe treba odpraviti zgodaj zjutraj.

Sneg se ne bo tako hitro stopil

"Velik del poletja bo v nahrbtnikih potrebno imeti zimsko opremo," je povedal in dodal, da brez nje v gorah ne bo možen dostop na najvišje vrhove. Zimska oprema, predvsem za prečenje snežišč, sicer vključuje dereze in cepin, nikoli ne smejo manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, čelada in telefon s polno baterijo. Tudi lavinski trojček, ki vsebuje žolno, sondo in lopato, ni odveč.

Vse, ki se odpravljajo v ferate (z jeklenicami zavarovana plezalna smer ali pot v gorah), opozarjajo na upoštevanje opozorilnih tabel, uporabo primerne plezalne opreme, ustrezno telesno fizično pripravljenost in tehnično zanje.

V visokogorju še zmeraj snežne razmere

Tudi gorski reševalci so vedno pripravljeni, letos tudi na kolesih z električnim pogonom

Lani je GRZS izvedla kar 485 reševalnih akcij, letos so do 2. junija posredovali kar 179-krat. "Gorski reševalci smo pripravljeni 365 dni na leto, zato treniramo, se usposabljamo, vaje so bile redne, pripravljeni smo," je še zagotovil Kovač in dodal, da to vključuje tako pešake kot tudi tiste, ki letijo. Gorski reševalci so skupaj v sodelovanju s 151. helikoptersko eskadriljo, Letalsko in Gorsko policijsko enoto pripravljeni na poletno sezono. Na Letališču Brnik bo v času od 4. 6. 2021 do 26. 9. 2021 prisotna dežurna ekipa za reševanje v gorah.

Helikoptersko reševanje je sicer hitra in učinkovita oblika pomoči, a je možna le takrat, ko letenje omogočajo ustrezne vremenske razmere. Zato je v poletnem času, na območjih 17 društev gorske reševalne službe, organizirano dežurstvo gorskih reševalcev. Ti se na reševalno akcijo odpravijo tudi klasično – peš. Tako pomagajo ponesrečencem tudi takrat, ko zaradi vremenskih razmer ali drugih razlogov pomoč helikopterja ni možna.

Skupina gorskih reševalcev v Ajdovščini, ki deluje pod okriljem Gorske reševalne službe Tolmin GRZS, sicer ob letošnji 15. obletnici delovanja, predstavlja novost – prvo reševalno ekipo gorskih reševalcev na gorskih kolesih z električnim pogonom. Za pilotni projekt, v katerem sodelujeta GRS Tolmin, skupina Ajdovščina, Kolesarski Klub Črn trn ter sponzorji in občina Ajdovščina, je ocenjeno, da bo kar tretjina nesreč na težje dostopnih terenih hitreje obravnavana.

Kaj narediti v primeru nesreče?

Ugotovitve iz preteklih let kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo, neprimerne obutve, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. Velikokrat pa težavo povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja.

Ob nesreči je najprej treba poklicati na številko 112 in povedati, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, koliko je poškodovanih in kako se jim je pomagalo. Povedati je treba tudi svoje podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci lahko poklicali za dodatne informacije.

Poškodovanega se ne sme zapustiti. Če na pomoč prihaja helikopter s posadko in reševalci, se je ob njegovem prihodu treba obrniti proti helikopterju in s položajem rok ponazoriti sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za "YES", ki pomeni: "Da, potrebujem pomoč," ponazarjata dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni obe roki.