Snežnik tudi zato sodi, poleg Male gore na Čavnu in Mangarta, med tri najpomembnejša botanična območja v Sloveniji. Leta 1964, pred natanko 60 leti torej, so njegova vršna pobočja razglasili za botanični rezervat.

Snežnik v vročih poletnih dneh kaže svoj prijazen obraz in ponuja vsaj malo osvežitve. Tudi zato ga v teh dneh obišče veliko pohodnikov, ki so za vzpon nagrajeni s pogledom na cvetoče poljane pisanega cvetja.

Snežnik je najvišja pregrada med morjem in notranjostjo, kjer se mešata primorski vremenski vpliv in celinsko podnebje. Tudi zato na njegovih vršnih poljanah uspeva takšno bogastvo alpskega in dinarskega cvetja.

"Danes se zaradi zaraščanja in opuščanja tradicionalne rabe – na Snežniku se je precej paslo svoje čase – ovršje zelo zarašča z rušjem, ki ogroža pravzaprav te visokogorske trate in vse prebivalce na teh tratah," je povedal Boštjan Surina, botanik z Univerze na Primorskem.

Da je snežniška flora nekaj posebnega, je pred natanko 197 leti odkril že Henrik Freyer, ki je naš najvišji nealpski vrt postavil na botanični zemljevid sveta. "Je poslal precej rastlin, ki jih je nabral po pomembnih ustanovah v Evropi, in med temi rastlinami se je našla tudi travnolistna vrčica, ki je spodbudila tako veliko zanimanje za obisk botanikov," je povedal Surina.

196 hektarov veliko območje Snežnika so zato že leta 1964 zaščitili kot botanični rezervat. Trganje in izkopavanje cvetja kot tudi vsi drugi posegi so zato na Snežniku strogo prepovedani.

"Zadeve stalno spremljamo, z daljnogledi smo veliko na terenu, mogoče se zgodi eden ali dva takšna incidenta na leto, da moramo koga opozoriti," je pojasnil Darko Štembergar, oskrbnik koče Draga Karolina na Velikem Snežniku.

Poljane Snežnika bodo v najlepšo cvetlično obleko odete še kakšen teden ali dva, zato vabljeni, da jih obiščete.