Devet tekmovalnih dni svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici je bilo potrebnih, da smo lahko doživeli tisti pravi navijaški utrip, ki iz leta v leto krasi tekmovanja v dolini pod Poncami. Kritike na račun organizatorjev je bilo slišati z vseh strani, cene vstopnic, nastanitve ter hrane in pijače so zbodle marsikoga, a je bilo ob neverjetnem finalnem skoku Timija Zajca za zlato medaljo vsaj za trenutek vse pravljično.

Znova je slovenska javnost dokazala, da so tekme smučarjev skakalcev tisto, kar med nordijskimi disciplinami – tudi zaradi vrhunskih rezultatov – pritegne največje množice. Končno so turobne prizore praznih tribun zamenjale slovenske zastave, ki so ob huronskem navijanju plapolale v izteku Bloudkove velikanke. 8500-glava množica je že po kvalifikacijskih skokih čutila, da se slovenski orli borijo za medalje, Zajc pa je spodobno množico nagradil na najlepši možen način. Rajanje se je nadaljevalo vse do podelitve medalj in koncerta Petra Lovšina in Španskih borcev na Trgu zmagovalcev v Kranjski Gori.