V Živalskem vrtu Ljubljana so pojasnili, da začetki projekta, pri katerem so sodelovali tudi sami, segajo v lansko leto, ko so njihovi avstrijski kolegi na območju Grossarltala v naravo preselili deset alpskih kozorogov iz različnih živalskih vrtov, da bi spodbudili povezovanje med prostoživečimi populacijami, ki še niso trajno povezane.

Letos so se nanje na priporočilo koordinatorice Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev – EAZA obrnili s prošnjo, da bi pri projektu sodelovali, saj imajo z 28 živalmi eno od treh največjih čred alpskih kozorogov med vsemi živalskimi vrtovi v omenjeni zvezi.

Za projekt izpustitve v naravo so, kot so razložili, izbrali pet mladih kozorogov, in sicer triletnega samca, dvoletno samico in tri enoletne samice: "Zaradi pomembnosti sodelovanja v takšnem projektu smo naše alpske kozoroge simbolično poimenovali po slovanskih božanstvih – Perun, Maja, Vesna, Živa in Zarja."

Pred odhodom so bili alpski kozorogi deležni podrobnejšega veterinarskega pregleda in testiranja na različne nalezljive bolezni. Poleg potrdila, da so živali zdrave in v dobri telesni kondiciji, so za odhod v naravo potrebovale še ustrezne transportne dokumente in ušesne značke s številkami. Alpske kozoroge so v lesenih boksih prepeljali v Avstrijo 3. julija, in sicer v kraj Hüttschlag. Samec Perun in samica Maja sta dobila telemetrični ovratnici, na podlagi katerih ju bo mogoče spremljati eno leto. Naslednji dan so bokse z alpskimi kozorogi prepeljali do zadnje koče na višini 1483 m, od tam pa s helikopterjem nad zgornjo drevesno mejo.

Kozoroge so na poti spremljali strokovna vodja Bojana Stranjac, kuratorka živali Špela Štrus in vodja veterinarske službe Pavel Kvapil. Kot so še zapisali v ljubljanskem živalskem vrtu, je bil izpust alpskih kozorogov v naravo za vse udeležence nepozaben in čustven dogodek: "Ena izmed najpomembnejših nalog sodobnih živalskih vrtov je namreč ohranjanje zdrave in genetsko dovolj pestre populacije posameznih ogroženih živalskih vrst, da lahko v primeru potreb za vračanje živali v naravo to v okviru naravovarstvenih projektov tudi izvedemo."

Alpske kozoroge so skoraj povsem iztrebili

V ZOO Ljubljana ob tem pojasnjujejo, da je bil alpski kozorog nekoč razširjen v velikem delu Alp. "Z neusmiljenim lovom je človek skoraj povsod iztrebil to vrsto, z eno izjemo: na začetku 19. stoletja je v italijanskem narodnem parku Gran Paradiso še vedno živela preostala populacija približno stotih živali – prednikov vseh alpskih kozorogov, ki danes živijo v Alpah," razlagajo.

Predsednik Strokovnega sveta ZOO Ljubljana Hubert Potočnik je ob tem povedal: "Na območju Slovenije naj bi bil kozorog iztrebljen v drugi polovici 17. stoletja, a trdnih dokazov o tem do pred kratkim nismo imeli. Na podlagi arheozooloških in genetskih analiz pa jim je uspelo utemeljiti, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta, ki je živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnjem srednjeveškem obdobju. Dragocene izkušnje, pridobljene pri izpustu kozorogov v Visokih Turah, bodo tako lahko pomagale tudi kozorogom v slovenskem alpskem svetu, saj bodo zaradi prostorske razdrobljenosti majhnih populacij tudi ti potrebovali podobne ukrepe doseljevanja za ohranitev vrste v Sloveniji."