Letos je motiv koruznega labirinta Krtina vesolje, saj naj bi bilo po besedah organizatorjev to tako skrivnostno in razburljivo za raziskovanje kot labirinti. "Koruzno polje je kot slikarsko platno, na katero lahko narišemo, kar koli si zamislimo. Ideje, kakšna bo podoba, imamo zamišljene vedno že za nekaj let naprej," je za MMC povedal Luka Kastelic, idejni vodja projekta Koruznega vesolja, ki je prvi labirint v Sloveniji sicer postavil že leta 2011, in dodal, da načrtovanje, priprave in postavitev koruznega labirinta Krtina trajajo vse leto.

"Pozimi skiciramo osnutek podobe, zbiramo ideje o tematskih točkah, ki jih dopolnjujemo do pomladi. Nato se začne praktični del – sajenje koruze in dokončna priprava podobe z geodetom na koruznem polju. Poleti čakamo, da koruza zraste nad naše glave, postavimo vse zabavno-poučne točke in pustolovščina se lahko začne," je še pojasnil Kastelic, ki je koruzne labirinte v času študija odkril po naključju, že tretje leto zapored pa oblikuje koruzni labirint Krtina. Tega letos sestavljajo podobe astronavta, vesoljske ladje, rakete, planeta Saturna, Lune in zvezde.

Koruzni labirint Krtina ima dva vhoda in dva izhoda, na sredini je tudi velik most, z razgledom na celoten labirint. V Koruznem vesolju, ki je veliko za šest nogometnih igrišč, se obiskovalci prelevijo v vesoljnega popotnika, čaka pa jih iskanje 15 zabavno-poučnih točk, veliko jih je namenjenih spoznavanju vesolja, nekaj jih je tudi neoznačenih na zemljevidu. Z izpolnitvijo gesla se lahko pustolovci potegujejo za sodelovanje v jesenskem nagradnem žrebu.

"Vsako leto koruzni labirint Krtina obišče vedno več obiskovalcev tako iz Slovenije kot tudi iz tujine. Letos pričakujemo, da nas bo obiskalo najmanj 2000 vesoljnih popotnikov," je še napovedal Kastelic, ki je še razkril, da že vedo, kakšen bo motiv prihodnje leto. Za vse dogodivščine bo labirint odprt v juliju in avgustu vsak dan med 9. in 20. uro.

"Obisk je zelo odvisen od vremena"

Največji tovrstni park v Sloveniji sicer leži v Hrastju pri Kranju. Tamkajšnji labirint, prav tako na temo vesolja, se razprostira na šest hektarjev velikem koruznem polju, dolžina poti pa je štiri kilometre. V njem se skriva 15 orientacijskih postaj, označenih s tablo in številko. Skozi učno pot izgubljenega astronavta obiskovalci med drugim spoznavajo vesolje. "Obisk je zelo odvisen od vremena. Če je prevroče ali če je dež, obiska seveda ni," je za MMC dejala Nataša Pečarič, vodja tematskega parka Koruzni labirint.

Dogovorov o morebitni lokaciji se po njenih besedah sicer lotijo pozimi. "Ker upoštevamo pravilo kolobarja, ne sejemo koruze na isto polje več let zapored. V zimskem semestru prav tako pripravimo načrte za obliko labirinta," je poudarila in dodala, da že več let sodelujejo s Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.

"Študentje pri predmetu geodezija in pod mentorstvom Roka Kamnika pripravijo idejne zasnove načrta. Ko koruza zraste nekje do kolen, pa z geodeti zakoličimo traso in oblikujemo poti. Potem nas čaka še vsebina, kjer se vsako leto potrudimo, da dodamo nove naloge in zanimivo vsebino," je še obrazložila. Avtor letošnjega načrta je sicer Tin Kovačič.

Po informacijah Pečarič v Sloveniji delujejo trije različni organizatorji tovrstnih labirintov. Eden je v Savinjski dolini, kjer se je na zasebni kmetiji vse začelo, tematski park Koruzni labirint pa ima enega v Kranju, ki je za zdaj največji, odpreti pa ga nameravajo še v Mengšu in Mariboru. Tretji so v Krtini, ki so labirint odprli predlani. Isti organizatorji so pred leti delovali v manjšem labirintu na Bledu.