Ob današnjem Mednarodnem dnevu barij strokovnjaki opozarjajo na njihovo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in blaženju podnebnih sprememb. V času poletnih vročinskih valov pa je ta posebni tip mokrišč bistven tudi za shranjevanje vode.

Večji del barij, pri katerih gre za tip mokrišč, za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode, je v Sloveniji zavarovanih z naravovarstvenim omrežjem Natura 2000, so ob tem spomnili pri projektu LIFE-IP NATURA.SI, kjer se med drugim trudijo izboljšati upravljanje in izvajanje Nature 2000 v Sloveniji.

V okviru raziskovanja barij posebno pozornost posvečajo mahovom, ki rastejo prav v teh posebnih okoljih z veliko vode oz. so njihov najbolj neznan sestavni del. Gozdarski inštitut Slovenije in ljubljanska Biotehniška fakulteta izvajata nadzor nad več vrstami mahov Nature 2000. Letos jim je posvečen tudi današnji mednarodni dan barij, ki ga tradicionalno obeležujejo vsako četrto nedeljo v juliju.

"Barja verjetno ne bi niti obstajala, če ne bi bilo mahov. Ti namreč delujejo kot velike biološke spužve, ki zadržujejo velike količine vode. Na drugi strani so barja pomembna, ker predstavljajo skladišča ogljikovega dioksida in na ta način blažijo temperaturne razlike pri podnebnih spremembah," so v sporočilu za javnost povzeli izjavo biologa in mednarodno priznanega strokovnjaka za mahove Marka Sabovljevića, ki slovenskim kolegom pomaga pri nadzoru nad mahovi.

Kot so še spomnili pri projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000, so barja tudi življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Pri nas so najbolj znana visoka barja na Pokljuki, Jelovici, Olševi in Pohorju. Nizka barja pa najdemo na delih Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera in v Mišji dolini. Med najbolj obiskanimi nizkimi barji so Zelenci.