Juhana Vartiainen je dejal, da preveč visoko usposobljenih tujih delavcev Helsinke zavrača delno prav zaradi zahtevnosti jezika.

Uradna jezika Finske sta finščina, ki ima 15 sklonov in slovi kot izjemno težak jezik za tujce, in švedščina.

Številna podjetja kot predpogoj za zaposlitev zahtevajo znanje finščine, uslužbenci v javnem sektorju pa morajo obvladati tako finščino kot angleščino.

A državi vse bolj primanjkuje kadra – zlasti na tehnološkem področju –, zato je finska vlada lani začela ponujati tujim delavcem in njihovim družinam priložnost, da se za 90 dni poskusno preselijo na Finsko in vidijo, ali bi se lahko za stalno preselili v to skandinavsko državo.

A več kot 36 odstotkov tujih študentov na Finskem državo zapusti v roku leta dni po diplomi, pri čemer se večina sklicuje na priselitveno birokracijo, visoke davke in jezikovne ovire kot glavne razloge za odhod.

Plače prenizke, Finci prezaprti

"Helsinki bi se lahko razglasili za angleško govoreče mesto, kjer angleško govorečim ljudem ne bi bilo treba znati finsko ali švedsko," je predlagal župan Vartiainen v pogovoru za časopis Helsingin Sanomat.

Časopis je pred kratkim objavil zgodbo o štirih tujih podiplomskih študentih s področij umetne inteligence in mobilne komunikacije, ki so zapustili Finsko, češ da je finščina pretežka, plače prenizke, s Finci pa da je težko navezati stik.

Vartiainen je dejal, da je tako mestu kot državi "obupno spodletelo" pri privabljanju usposobljenega tujega kadra in da je politiki zelo počasi kapnilo, da potrebujejo "priseljevanje na podlagi zaposlovanja".

Junija izvoljeni župan med drugim predlaga, da bi okrepili angleščino tudi v helsinških vrtcih in osnovnih šolah.