Letos pustna nedelja sovpada z valentinovim. Kot je za MMC povedal etnolog Janez Bogataj, je valentinovo eden izmed pomladnih praznikov. "Še danes pravimo, da Valentin prinese ključe korenin, pravijo mu tudi Valentin – prvi spomladin. Torej je prvi znanilec pomladnega prebujanja, ki se kaže v ptičji ženitvi," pravi.

Valentinovo nekoč in danes
Po njegovih besedah je bilo valentinovo značilni praznik ptičje ženitve in priložnost, da so, zlasti otroci od hiše do hiše, voščili dobro letino in zdravje. V zameno pa so dobili darilo v obliki pogač oz. testenih ptičkov, kar pa danes ne velja več. "Današnja podoba valentinovega je ena od tipičnih globalnih potrošniških neumnosti, ki smo jih, zlasti po zaslugi tiskanih medijev začeli uvajati v naše kulturno okolje tik pred osamosvojitvijo in po njej," pravi Bogataj in dodaja, da praznik izvira iz anglo-ameriškega sveta, kjer ima bogate razvojne korenine. Te pa so se zlasti od 19. stoletja dalje izrazito "nadgrajevale" v komercialne namene.

Dovolj bi bili ptički iz testa, dobra beseda, misel ali želja
Tako Bogataj na očitke, da gre tudi ta praznik predvsem "na roko" trgovcem, odgovarja z lastnim verzom: "Valentin - praznik trgovin!" Po njegovih besedah so ob valentinovem najprimernejša darila, zlasti za otroke in mladino, pa tudi za odrasle, ptički iz testa, ki so slovenska posebnost. "Če bi se v Sloveniji bolj cenili, potem bi naredili vse, da sebi in svetu pokažemo nekaj, po čemer smo posebni, drugačni. Vse, kar se danes ponuja kot darila za valentinovo, je seveda pretiravanje," pravi Bogataj in pri tem opozarja na sezname "najprimernejših daril", ki jih mediji s fotografijami vred tako radi objavljam(j)o. To vodi le še v stopnjevanje procesa za oblikovanje "nepregledne poneumljene, nakupovalske in potrošniške množice".

Naš sogovornik ima tako za najprimernejše darilo dobro besedo, misel, željo, "torej tisto, kar je temeljno za oblikovanje nekih normalnih medčloveških odnosov".

Obdarujemo lahko tudi prijatelje, sodelavce ...
Za valentinovo pa se ne obdarujejo le zaljubljenci. Z malenkostjo lahko razveselimo vsakogar, "s katerim poskušamo čez celo leto vzdrževati neke kolikor toliko normalne človeške odnose". S pozornostjo lahko polepšamo dan vsem, od tistih na najbolj osebni, intimni ravni, do prijateljev, sodelavcev in še koga.

Gregorjevo - praznik brez "globalnih neumnosti"
V Sloveniji pa imamo še en podoben praznik 12. marca. Po besedah Bogataja je tudi gregorjevo prav tako kot valentinovo praznik pomladnega prebujanja, povezan s ženitvijo ptičkov. "Vendar pa je gregorjevo povezano s tem, da se začne okoli tega praznika dan daljšati, noč pa krajšati. Naši predniki, zlasti v nekdanjih rokodelskih središčih v alpskem delu Slovenije, so si to predstavljali tako, da so s svečami ali drugimi svetili osvetljena plovila spuščali po rekah in potokih v njihovih krajih, češ da gre 'luč v vodo'", pravi etnolog in dodaja, da se je ta navada v zadnjih desetih letih razširila tudi v številnih urbanih okoljih, predvsem v povezavi z ustvarjalnostjo šolarjev.

To je, kot pravi Bogataj, odličen primer, kako na prepoznanih modelih kulturne dediščine lahko oblikujemo tudi nove sodobne praznične pojavnosti. "In začuda se nam pri tem ni treba zatekati po 'pomoč' k globalnim neumnostim," dodaja.