Kot nam je v pogovoru pojasnila Manja Rogelja iz Akvarija Piran, so njihovi morski konjički, kot ji je znano, edini, ki so v Sloveniji v akvariju, saj gre za prostoživečo zavarovano vrsto. V akvariju imajo sicer po dva para kratkonosih in dolgonosih morskih konjičkov, ki so ju pridobili iz (slovenskega) morja. "Življenjski prostor obeh vrst se prekriva, kratkonosi živijo nekoliko bolj v globinah, dolgonosi pa bolj v plitvinah, med travo," pojasnjuje in dodaja, da obe vrsti redno srečujejo v morju pred Piranom in Fieso.

Kot omenjeno, so vse primerke odlovili iz morja, ko so bili že odrasli. Ker gre za živalsko vrsto, o kateri je znanega bolj malo, so tudi ocene o njihovi starosti bolj približne, a predvidevajo, da so bili primerki ob odlovu stari okoli dve leti, omenjeni parček pa je njihov stanovalec zdaj že dve leti.

In zdaj se je zgodilo prvič, da sta postala starša, ponosno razlaga Manja Rogelja, ki ne skriva navdušenja: "Morske konjičke je že sicer težko držati v akvariju, saj se prehranjujejo pretežno z živo hrano, sploh kratkonosi pa se zelo redko razmnožujejo v akvarijih."

A še večji čudež je število mladičev, ki jih je porodil konjiček: "Mi smo našteli izjemno veliko mladičev, 1150. Živih je bilo pa precej manj. A povprečno število donošenih mladičev pri tej vrsti je okoli 250 ali manj, zato sklepamo, da niso mogli vsi preživeti zato, ker jih je bilo toliko," pravi Rogelja.

"Ta parček imamo že dobri dve leti in se ves čas zelo dobro razume," še razlaga strokovnjakinja in dodaja, da se med njiju rad "meša" drugi samček, a verjetno zato, ker je druga samička malo mlajša in ga ne zanima. Kolikor ji je znano, so morski konjički dokaj zveste živali in so monogamni "vsaj eno sezono", torej poleti, ko je čas parjenja.

Omenjeni par si zdaj že nekaj tednov redno dvori, pravi. Njun paritveni ples se začne že zjutraj, ko se v akvariju prižgejo luči. Primeta se z repkoma in plešeta do vodne gladine in nazaj. Nenehno dvorjenje in bližina sta bila najbrž tudi glavna razloga za uspešno paritev, saj sta se njuna cikla poravnala, je izpostavila Rogelja.

Reprodukcija morskih konjičkov je namreč že v osnovi neobičajna, saj za podmladek skrbi moški, pomembno pa je tudi, da sta si blizu, ko jajčeca dosežejo spolno zrelost in jih samica prek nekakšnega izrastka "odloži" v samčkovo vrečo, kjer jih on oplodi. "Pomembno je, da imajo konjički takrat mir," poudarja sogovornica. Celo leglo so namreč izgubili, ker je bilo v akvariju zaradi obiskovalcev preveč hrupa in se je samica zdrznila in tako "zgrešila" samčev mešiček.

Sledi tri tedne nosečnosti, nato pa on začne iztiskati mladičke iz nabrekle vreče. "Pred tremi dnevi smo opazili tri mladičke, glavnina poroda pa je bila danes ponoči," je pojasnila Rogelja. S posebno planktonsko mrežico na odtokih so nekaj milimetrov velike mladičke nato polovili in jih namestili v ločen akvarij, kjer je temperatura nekoliko višja, in jih "oskrbeli" z rakci, ki jih zdaj že hlastno goltajo.

Tudi novopečeni očka si je že opomogel od poroda in se zdaj spet druži s svojo partnerko: "Tako da bomo mogoče čez tri tedne spet priča porodu," upajoče pravi Rogelja.

Koliko izmed mladičev bo dočakalo odraslost – to dosežejo pri šestih mesecih –, še ni jasno, saj je osip pri teh živalih precejšen, še pojasni sogovornica.