Buče z izrezanimi očmi in usti v preteklosti na Slovenskem niso bile povezane z nobenim obrednim dejanjem, ampak so jih starejši na okenske police večinoma postavljali le zato, da so strašili otroke, pravi Janez Bogataj. Foto: Reuters
Buče z izrezanimi očmi in usti v preteklosti na Slovenskem niso bile povezane z nobenim obrednim dejanjem, ampak so jih starejši na okenske police večinoma postavljali le zato, da so strašili otroke, pravi Janez Bogataj. Foto: Reuters

Anglosaški praznik, poimenovan halloween, izvira iz keltske tradicije, ko so duhove umrlih pogosto častili z maskami na glavah, saj je maskirana oseba predstavljala duha prednikov. "Ta praznik v osnovi predstavlja praznovanje prednikov, duhov prednikov, duhov umrlih," je pred časom za MMC pojasnil znani slovenski etnolog Janez Bogataj. S priseljenci se je prenesel tudi v Združene države Amerike in se tako zelo spremenil, da je od njega ostal le še tržni vidik.

V ZDA 'trick or treating', v Kanadi Parada izgubljenih duš
Po svetu praznik duhov umrlih praznujejo na različne načine - v ZDA je uveljavljen t. i. trick or treating oz. sprehod našemljenih otrok od hiše do hiše, kjer prosijo za slaščice, v zameno pa odvračajo nesrečo.

V Nikaragvi tradicionalno pripravijo festival Los Aguizotes, v okviru katerega si nadenejo strašljive maske ali pa se našemijo v duhove umrlih. V Vancouvru v Kanadi vsako leto na predvečer noči čarovnic priredijo Parado izgubljenih duš, katere zaščitni znaki so goreče lobanje, maske in ples v ritmu bobnov.

Zadnja leta se noč čarovnic uveljavlja tudi v vzhodno- in srednjeevropskih državah (tudi v Sloveniji), kjer izrezujejo buče in pripravljajo plese v maskah, vseeno pa se praznik ne more znebiti svojega ekonomskega predznaka.

Halloweenu oz. noči čarovnic v prevodu največ pozornosti namenjajo v ZDA, kjer na ta dan skrbno okrasijo hiše z bučami, duhci in celo okrasnimi nagrobnimi kamni. Ko se spusti noč, pa se otroci odpravijo od hiše do hiše in prosijo za male dobrote, v zameno pa odganjajo nesečo. Foto: Reuters
Izrezovanje buč se je v zadnjih letih razmahnilo tudi na Poljskem, kjer pa ima praznik tako kot pri nas predvsem komercialni prizvok. Je pa tudi (dober) razlog za zabave. Foto: Reuters
Sodelujoči na kanadski Paradi izgubljenih duš se vsako leto potrudijo, da so njihovi kostumi čim strašljivejši. Foto: Reuters
V okviru Parade izgubljenih duš maskirani sodelujoči tradicionalno "zažigajo" lobanje in plešejo v ritmu bobnov. Foto: Reuters
Tudi v latinskoameriškem svetu se na noč čarovnic spominjajo duhov umrlih, ki pa morajo biti upodobljeni čim grozljiveje. Tole masko si je izmislil neki Kolumbijec. Foto: Reuters
Že v soboto so parado mask priredili v Nikagagvi, kjer se tudi niso izneverili tradiciji upodabljanja duhov prednikov. Foto: Reuters
Noč čarovnic, kot se praznik pri nas imenuje, izvira iz verovanja, da se čarovnice povezujejo z duhovi umrlih. Foto: Reuters
Šemljenje za halloween bi lahko enačili z evropskim pustnim rajanjem, čeprav gre za dve naprotni stvari - naš pust namreč simbolizira prebujanje narave, halloween pa njeno umiranje. Beseda halloween izvira iz izraza All Hallow Even, kar pomeni večer vseh svetih. Foto: Reuters
Halloween so "posvojili" tudi v Aziji, kjer so te dni trgovine polne takih mask. Foto: EPA
Američani zadnje dni oktobra vse povezujejo s halloweenom - v Santa Monici v Kaliforniji so tako priredili deskarsko tekmovanje v znamenju noči čarovnic. Edina pogoja za udeležbo sta bila znanje deskanja in maska. Foto: Reuters
Ne samo ljudje, tudi živali lahko praznujejo noč čarovnic, so se odločili v živalskem vrtu Bioparco v Rimu in povodnim konjem podarili buče. Foto: EPA
Z bučami so se mastili tudi orangutani v nemškem živalskem vrtu Tierpark Hagenbeck. Foto: Reuters