Izdelava ljubenskih potic zahteva veliko ročnih spretnosti, pa tudi domišljijo. Gre namreč za unikatne rokodelske izdelke iz lesa, okrašene s cvetjem in zelenjem. Od drugih butar na Slovenskem se razlikujejo po tem, da so figuralne - torej, da predstavljajo nek predmet, orodje, celo miniaturno scensko postavitev iz vsakdanjega življenja, pravijo na zavodu Živa kulturna dediščina Slovenije.

Od kozolčkov in križev do kitar in računalnikov
Prave potice so samo tiste, ki so narejene doma. Gradivo zanje je naravno in letnemu času primerno, torej sveže zelenje, šibje, lubje in plodovi, ki jih najdemo na Ljubnem ob Savinji spomladi. Med najbolj opaznimi poticami v preteklih letih so bili kozolčki, Sveto pismo, križi, vodnjaki, prizori iz družinskega in kmečkega življenja in celo prenosni računalnik.

Kot piše na spletni strani občine Ljubno ob Savinji, so za krajevne prebivalce potice simbol načina življenja. Potice postajajo del krajevne turistične ponudbe, kar je opaziti predvsem na cvetno nedeljo, ko si pride vsako leto več obiskovalcev iz različnih krajev Slovenije ogledat to cvetnonedeljsko posebnost, so se še pohvalili na Ljubnem ob Savinji.

Prvo potico izdelali ob koncu 19. stoletja
Tradicija izdelave potic sicer sega na konec 19. stoletja. Takrat je bilo namreč v navadi, da so fantje tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k "žegnu" prinesel največjo in najtežjo potico. Šibak in slaboten Jože Poličnik se ni mogel kosati z močnejšimi vrstniki, zato se je odločil, da bo naredil najlepšo potico, če že ne more narediti največje in najtežje. Izbral je motiv iz vsakdanjega življenja in je namesto običajnega snopa na cvetno nedeljo k maši prinesel potico v obliki tesarske krušne.

Spodaj si lahko ogledate potice, ki so jih na Ljubnem ob Savinji izdelali v preteklih letih. Foto: Spletna stran Živa kulturna dediščina Slovenije/Sebastjan Weber.