Velika želja Mamadouja Safaiouja Barryja je bila študij islamske teologije na univerzi Al Azhar v egiptovski prestolnici Kairo, ki velja za najstarejšo in najbolj priznano izobraževalno institucijo za sunitske muslimane. Prijavil se je na univerzo in bil sprejet, a ne le to, za študij je dobil tudi štipendijo. Moral je le še priti do Egita. Tu pa se je zataknilo. Ker je vedel, da pot z letalom zaradi finančnih omejitev zanj ne bo mogoča, je vzel v roke svinčnik in zemljevid in si začrtal pot.

25-letni Mamadou je tako z rabljenim kolesom v štirih mesecih prekolesaril nekaj tisoč kilometrov, od skrajnega zahoda do severovzhoda Afrike, pot pa ga je vodila skozi džunglo, puščavo in nemirna vojna območja. S seboj je imel le komplet oblačil, ročno svetilko in izvijač.

Na podobno tvegano pot kot Barry, čez puščavo Saharo, se vsako leto v želji po boljšem življenju odpravi na tisoče prebivalcev iz zahodne Afrike, a mnogi nikoli ne pridejo na cilj. Lani je na tej poti po podatkih Mednarodne organizacije za migracije umrlo skoraj 500 ljudi. A Barryja to ni prestrašilo: "Moral sem se boriti," je dejal.

Vsak dan je prekolesaril po sto kilometrov, pot pa ga je vodila skozi Mali, Burkina Faso, Togo, Benin, Niger in Čad. Vmes so ga trikrat aretirali, dvakrat v Burkina Fasu in enkrat v Togu, kjer so ga oblasti zadrževale devet dni. Da so ga izpustili, je moral dati vse svoje prihranke, ki jih je imel za preostanek poti.

"Velikokrat sem spal kar v grmovju, saj sem se tam počutil bolj varnega kot v mestih. Tam sem se bal, da mi bodo ljudje vzeli kolo in me ranili," je dodal. V Čadu pa se mu je le nasmehnila sreča, saj je srečal lokalnega dobrotnika, ki je bral o njegovem potovanju. Kupil mu je letalsko vozovnico do Kaira, kamor je prispel petega septembra, kar je bilo ravno še pravi čas za vpis na univerzo. "Če imaš sanje, jim sledi in ostani močan," je dejal.

Ko bo končal študij, se namerava vrniti v Gvinejo in širiti vero.