V raziskavi so prikupne ptice naučili uporabljati tablice, živali pa so se nato "pogovarjale" prek videoklica. Rezultat? Papige so se začele vesti veliko bolj družabno in radovedno. Ljubljenčkom so celo omogočili, da so se lahko sami odločili, katerega izmed svojih "prijateljev" pokličejo, s tem pa so potrdili tudi predpostavko, da so papagaji izmed vseh drugih največkrat izbrali tiste, ki so klicali najpogosteje.

Ilyena Hirskyj-Douglas z glasgowške univerze je za The Guardian povedala, da so videoklici že ljudem v pandemiji omogočili manj osamljeno počutje. "Po domovih v ZDA živi kar 20 milijonov papig, zanimalo nas je, ali lahko videoklici vplivajo tudi na počutje živali in posledično tudi njihovih lastnikov," je dodala.

Vredenje ljubljenčkov enako kot v divjini

Raziskava univerze v Glasgowu, ki je temeljila na več kot tisoč ur posnetkov osemnajstih papig, trdi, da videoklici zares blagodejno učinkujejo na hišne ljubljenčke. V divjini namreč večina vrst papig živi v velikih jatah, v ujetništvu pa so večkrat osamljene, predvsem pa zdolgočasene. Dolgoročno se pri papigah zato razvijejo različne psihološke težave, ki privedejo celo do vedenja, s katerim ljubljenčki škodijo sami sebi. S pomočjo videoklicev so papigam zato omogočili, da se znova počutijo kot del jate.

Ptice so najprej naučili s pomočjo lastnikov uporabljati tablice, pozneje pa so papige kar 147-krat samostojno poklicale druge živali v raziskavi. Lastniki ljubljenčkov so vestno poročali o vsaki malenkosti, kar je bilo ključno za uspeh raziskave. Po besedah Jennifer Cunha so papige hitro razumele, da je na drugi strani klica prav tako papiga, saj je bilo njihovo vedenje na las podobno vedenju teh ptic v divjini. "Nekatere papige so pele, druge so se igrale in celo pokazale svoje najljubše igrače," je sklenila.