95-letna Nemka se je ob listanju albuma s fotografijami iz mladosti v svojem berlinskem domu odločila svetu zaupati svojo zgodbo. Vse, odkar je svetu razkrila, da je bila Hitlerjeva pokuševalka, zanimanje za njeno življenjsko zgodbo narašča. Woelkova je namreč ženska, ki je preživela vse vzorce Hitlerjeve hrane, atentat, drugo svetovno vojno ...

Njena zgodba je polna groze, bolečine in vsestranskega trpljenja ljudi.

Woelkova je dve leti in pol opravljala delo osebne Hitlerjeve pokuševalke, poleg nje pa je hrano za Adolfa Hitlerja preizkušalo še 14 deklet. One so, preden so hrano dostavili nacističnemu vodji v strogo varovan štab Volčji brlog - danes skoraj povsem uničen bunker daleč v gozdovih severovzhodne Poljske je bil nekdaj živčni center Hitlerjeve vojne mašinerije - najprej preizkusile, ali je hrana zastrupljena.

Hitlerjev jedilnik
"Bil je vegetarijanec, nikoli ni jedel mesa v času, ki sem ga preživela tam," se Hitlerjevih prehranjevalnih navad spominja Woelkova, ki dodaja, da je vedno imel bogat jedilnik in da so v časih, ko so številni Nemci trpeli zaradi pomanjkanja hrane, njegove pokuševalke dobro jedle: "Hrana je bila zelo okusna, jedel je le najboljšo zelenjavo, šparglje, papriko, vse, kar si lahko predstavljate. Kot dodatek je vedno jedel riž ali pa testenine."

In zakaj je imel Hitler kar 15 pokuševalk? Po besedah Margot se je nadvse bal, da bi ga sovražniki zastrupili, strah pa je bil vsakodnevnica tudi žensk, ki so preizkušale hrano: "Ves čas smo bile v strahu - slišale smo govorice o zastrupitvi in nikoli nismo mogle uživati v hrani. Vsak dan smo se bale, da bi bil to lahko naš zadnji obrok."

Starka svoje skrivnosti ni zaupala niti možu, svoje izkušnje iz mladosti pa ni želela deliti s svetom zaradi sramu in iz strahu, da bi jo sodno preganjali, čeprav, kot sama pravi, ni nikoli bila članica Nacionalistične stranke.

Videti Hitlerja - misija nemogoče
Woelkova je iz Berlina zbežala zaradi bombnih napadov, njenega moža so medtem poslali v vojsko, zato se je gospa odločila za selitev k sorodnikom v Rastenburg, približno 700 kilometrov od Berlina. Tam so jo zaposlili v civilni službi, dve leti in pol je tako opravljala delo pokuševalca, poleg tega pa je v okviru Hitlerjevega štaba Volčji brlog opravljala tudi računovodska dela, povezana z delom v kuhinji.

Margot Hitlerja v teh letih ni nikoli videla, saj je bil strogo varovan, videla je le njegovega nemškega ovčarja Blondieja in esesovce.

O neuspelem atentatu
Strahovi Hitlerja glede varnosti niso bili neutemeljeni - štiri mesece, preden je nemška vojska zaradi napredovanja Rdeče armade razstrelila večino stavb kompleksa, je bil Volčji brlog prizorišče neuspelega poskusa atentata na Hitlerja.

Nemški oficir Claus von Stauffenberg je med Hitlerjevim sestankom osebja 20. julija 1944 sprožil bombo v aktovki, vendar je vodja nacistov preživel, von Stauffenberga pa so ujeli in takoj zatem z drugimi zarotniki usmrtili.

"Sedeli smo na lesenih klopeh, ko smo slišali neverjetno močno eksplozijo. Padli smo s klopi, slišala pa sem nekoga, kako kriči: 'Hitler je mrtev'. Ampak ni bil," se je spomnila dogodka iz leta 1944 Margot.

Po neuspelem atentatu je napetost v Volčjem brlogu narasla, takrat so ji tudi nacisti ukazali, naj zapusti hišo svojih sorodnikov in se preseli v zapuščeno šolo v bližini Volčjega brloga. Po napredovanju sovjetske vojske in ko je že kazalo, da se vojna ne bo dobro končala za Nemce, ji je eden izmed prijateljev esesovcev svetoval naj zapusti kompleks. To je Margot tudi storila, z vlakom se je vrnila v Berlin in se tam nekaj časa skrivala.

Preostalih 14 pokuševalk je ostalo v Rastenburgu, ker so tam imele dom in družino, Margot pa razkriva, da so vse njene nekdanje sodelavke kmalu po njenem odhodu iz Volčjega brloga ubili: "Pozneje sem izvedela, da so Rusi ubili vseh 14 mladih deklet."

"Uničili so mi življenje"
Margotina zgodba, polna groze, strahu in trpljenja, se tu ne konča, po vrnitvi v uničeni Berlin se ji je zgodilo še nekaj groznih stvari: "Rusi so prišli v Berlin in tudi mene so dobili. Peljali so me v zdravnikovo stanovanje, kjer so me 14-krat zaporedoma posilili. Zaradi tega ne morem imeti otrok. Uničili so vse." Čeprav se ji je življenje zrušilo kot hišica iz kart, je Nemka tako kot na milijone njenih sonarodnjakov in drugih Nemcev, ki so med vojno doživeli različna grozodejstva, začela na novo, pri tem pa ji je bil v veliko pomoč njen mož, ki se je živ vrnil iz vojne.

Woelkova je že 23 let vdova, pred nekaj meseci pa je praznovala že 95. rojstni dan. Šele zdaj se je končno čutila pripravljeno svetu povedati svojo zgodbo: "Desetletja sem se skušala otresti teh spominov, ampak ti so se vračali in me ponoči preganjali."