Vodja kmetijske delavnice v zaporu Stjepan Biškup je za hrvaško televizijo (HTV) dejal, da številni gostinski lokali z območja Lepoglave kupujejo vino, ki je bilo pridelano v zaporu. Vina, kot so muškat, graševina, pavlinsko in podobna, naročajo tudi za različna zasebna slavja, kot so poroke.

V upravi dodajajo, da vino ni prednostna naloga zapora, temveč so to zaporniki, za katere je delo del zaporniškega življenja in terapije. "Vključevanje zapornikov v delo med prestajanjem kazni v zaporu je zaželeno," je dejal pomočnik upravnika zapora Ivica Marković.

Mesečni zaslužek: od 40 do 135 evrov
Delo v zaporu je prostovoljno, zaporniki pa lahko zaslužijo med 300 in 1000 kunami (med 40 in 135 evri) mesečno. Imajo tudi več priložnosti za obiske svojcev in prijateljev ter tudi za preživljanje krajših dopustov doma.

Prilagajanje na življenje na prostosti je pomembno, ker je med zaporniki približno 60 odstotkov takšnih, ki kmalu po prestani kazni znova končajo v zaporu, je navedel HTV.

V kmetijsko delavnico je vključenih približno 40 zapornikov s polodprtega oddelka. Pridelujejo tudi druge kmetijske izdelke, sadje in zelenjavo. Na zaporniški kmetiji skrbijo tudi za govedo in svinje. Hrano pridelujejo za potrebe zapora, kar pomeni, da sami zaužijejo vse, kar pridelajo, razen vina.

Lepoglava je bila v prvi polovici leta tudi poslovno najuspešnejši hrvaški zapor, saj so zaporniki ustvarili 4,5 milijona kun (592.000 evrov) prihodkov.