38-letni Šodži Morimoto zaračunava 10.000 jenov (71 evrov) za uro družabništva. V tem času je svoji stranki na razpolago za druženje, pogovor, razne igre, branje ipd. "V bistvu se dajem v najem. Moje delo je, da pridem, kamor stranka želi. Navadno ne počnem nič posebnega, samo tam sem," razlaga v pogovoru za Reuters.

Preden je našel svoje poslanstvo, je bil zaposlen v založniškem podjetju, v katerem so ga večkrat okrcali, da ne počne nič. "Začel sem se spraševati, kako bi lahko svojo sposobnost 'početi nič' unovčil in jo ponudil kot storitev," razlaga Japonec. Danes tako z le malo truda brez težav preživlja sebe in družino (je poročen in ima otroka), in čeprav ne želi razkriti, koliko zasluži, pa potrdi, da mu ne gre slabo. Čeprav je ponudb nekoliko manj kot pred pandemijo, ko je imel tudi po štiri stranke na dan, ima še vedno najmanj dve stranki na dan.

Kot poudarja, obstajajo stroge omejitve pri storitvah, ki jih je pripravljen zagotavljati svojim strankam – odločno odklanja kakršno koli delo, ki bi imelo seksualno konotacijo, prav tako ne sprejme (vsakršnega) fizičnega dela, med drugim je odklonil pomoč pri prestavljanju hladilnika in ponudbo za delo v Kambodži.

Kot pravi, mu pri pridobivanju strank veliko pomaga njegov "povprečni videz", saj se ljudje očitno dobro počutijo v njegovi bližini. V zadnjih štirih letih se je tako dal izposoditi okoli 4000-krat. Večino svojih strank najde na družbenih omrežjih (samo na Twitterju mu sledi 250 tisoč ljudi), sicer pa zanj večino zaslužka predstavljajo stalne stranke – rekorder ga je na primer najel že 270-krat.

In kako točno so videti dela, ki jih opravlja Morimoto? To so zelo različna opravila, pravi. Neki moški ga je na primer najel, da je stal na železniški postaji in mu mahal v slovo, ko se je odpeljal z vlakom. Nedavno se je v parku skupaj s stranko gugal na gugalnici prevesnici. Prejšnji teden je pospremil 27-letno Aruno Čida, opravljeno v tradicionalni indijski sari, v čajnico, kjer sta sedela za isto mizo in si izmenjala le nekaj besed.

Kot je Čida pojasnila za Reuters, si je po dolgem času zaželela obleči sari za v javnost, a ni želela spravljati svojih prijateljev v zadrego, zato je preprosto najela Morimota. Tovrsten najem pa ima, pravi Čida, tudi druge prednosti: "Ko sem s prijatelji, imam ves čas občutek, da jih moram zabavati, da moram usmerjati in spodbujati pogovor. Če pa človeka najamem, mi ni treba govoričiti."

Morimoto svoje storitve oglašuje predvsem skozi prizmo "lenarjenja" oz. nedela, ki je nekako v nasprotju z japonsko delovno etiko. 38-letnik opozarja, da je šlo to dojemanje, da mora biti vsako delo koristno, na Japonskem predaleč. "Ljudje tudi moje 'nedelo' vidijo kot nekaj vrednega, ker je zanje to koristno. Ampak v resnici je čisto v redu tudi, če včasih ne počneš nič. Saj ni treba, da je čisto vsak človek ves čas koristen," še poudarja.