Statistični urad Republike Slovenije je zbral nekaj najpogostejših novoletnih zaobljub Slovencev in ob njih postregel tudi z nekaj zanimivimi statističnimi podatki.

Med novoletnimi zaobljubami je v ospredju pogosto bolj zdravo prehranjevanje, očitno pa se vsako leto nekaj ljudi te zaobljube dejansko drži. Podatki statističnega urada namreč kažejo, da je prebivalec Slovenije v letu 2021 porabil povprečno 109 kilogramov sadja in 119 kilogramov zelenjave. Po navedbah statistikov poraba zelenjave v zadnjih 20 letih narašča, poraba sadja pa niha, verjetno tako kot letine sadnih vrst.

Številni ljudje si ob vstopu v novo leto zastavijo cilj, da bodo uživali manj alkohola in manj kadili. Vsak prebivalec Slovenije je v letu 2021 povprečno porabil 38 litrov vina, od tega 64 odstotkov belega. Statistiki ob tem še navajajo, da je zaradi alkoholne bolezni jeter v letu 2021 umrlo 366 prebivalcev Slovenije. To je predstavljalo 1,6 odstotka vseh smrti v 2021. 1174 prebivalcev Slovenije je umrlo zaradi maligne neoplazme bronhija in pljuč, kar je predstavljalo pet odstotkov vseh smrti v 2021.

Več druženja, manj dela? Število opravljenih delovnih ur se dejansko zmanjšuje.

Pogosta novoletna zaobljuba je več druženja s prijatelji in družino. V letu 2021 je bilo med prebivalci Slovenije, starimi 16 let ali več, 68 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družili s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu, kar je bilo 24 odstotnih točk manj kot leto prej. To lahko po navedbah Sursa najverjetneje pripišemo omejitvam zaradi covida-19.

Število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur se zmanjšuje. V letu 2021 so delovno aktivni Slovenci običajno delali povprečno 1,1 ure manj kot v letu 2008, dejansko pa so v tednu dni opravili 0,6 ure manj kot v letu 2008. Najmanj običajno opravljenih delovnih ur na teden je bilo leta 2017 (39), najmanj dejansko opravljenih pa v letu 2020 (32,1).

Kam najpogosteje na dopust?

Štiri petine gospodinjstev si je v letu 2021 lahko privoščilo enotedenske počitnice. To je večji delež kot v letih pred epidemijo covida-19, vendar je treba imeti v mislih tudi to, da so bili tisto poletje na voljo turistični boni. Domači turisti so v tretjem četrtletju 2021 po podatkih Sursa ustvarili 3,5 milijona prenočitev. Skoraj četrtino prenočitev domačih turistov, ki so bili na počitnicah v Sloveniji, so našteli v dveh občinah – Piranu (16 odstotkov) in Izoli (sedem odstotkov).

Najbolj priljubljena tuja počitniška destinacija med prebivalci Slovenije pa je bila Hrvaška, še posebej obmorske županije. Največ, četrtino vseh prenočitev, so ustvarili v Istrski županiji, sledili sta Primorsko-goranska (22 odstotkov) in Zadrska županija (21 odstotkov).

Gibanje ni (povsem) zastonj

Pod novoletno zaobljubo s ciljem več gibanja statistiki navajajo povprečne cene. V letu 2021 je bila povprečna cena ženskih copat za tek 69 evrov, povprečna cena kolesa za odrasle 268 evrov in cena usnjene nogometne žoge 17 evrov. 57 evrov je bila povprečna cena mesečne vstopnice za obisk studia za fitnes.

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji se je po rekordno visoki vrednosti v letu 2020, ko je znašala 22,7 odstotka, leto pozneje znižala na 18,7 odstotka. Kljub upadu je po navedbah Sursa ostala opazno višja kot v obdobju pred pojavom epidemije covida-19. Najvišjo stopnjo varčevanja gospodinjstev so imeli na Nizozemskem (23,9), najnižjo pa na Portugalskem (9,8). V Sloveniji je bila četrta najvišja med opazovanimi evropskimi državami, hkrati pa tudi višja od povprečja v evrskem območju (17,9 odstotka) in Evropski uniji (16,7 odstotka).