Labodi so največje ptice, ki gnezdijo pri nas. Danes njihova populacija v Sloveniji šteje okoli 1500 primerkov, največ, čez 500, jih je domovanje našlo ob reki Dravi. V prvem gnezdu v bližini Studenške brvi se je izvalilo pet mladičev, 100 metrov nižje pa samica sedi na treh jajcih.

Franc Bračko iz društva za opazovanje in proučevanje ptic pojasnjuje, da gre za "labode, ki se zadržujejo celo leto v tem urbanem delu, se pravi praktično v mestu, in se ljudi ne bojijo, zato je izbira gnezdišča temu primerna".

V tem času si labodi naredijo gnezda, samice izležejo največ 8 jajc, iz katerih se po mesecu dni izvalijo puhasti, praviloma rjavi mladiči. Gnezda na Lentu pa je mesto zavarovalo z jekleno ograjo. Bračko razlaga: "Preveč se jim seveda ne smemo približevati, tudi s kakšnimi živalmi, recimo s psi, ne, na te so posebej občutljivi."

15 kilometrov nižje, v mrtvem rečnem rokavu, se je v popolnoma drugačnem okolju izleglo kar sedem labodov, ki uživajo veliko bolj primeren gnezditveni habitat. "Tukaj vidimo, kako se prehranjujejo v vodi, to se pravi, hranijo se z algami, vodnim rastlinjem," pravi Bračko.

Ljudje labodom pogosto s tem, ko jih hranimo ali celo nastavljamo posode z vodo, kot je to mogoče videti v Mariboru, delamo medvedjo uslugo. Strokovnjaki opozarjajo, da je tovrstno početje nevarno, saj s tem prenašamo bolezni, hkrati pa kruh ni primerna hrana za te velike ptice. Vsekakor pa velja, da se labodov ne dotikamo ali kako drugače posegamo v njihovo okolje.