Kot poroča prokorejski časopis Čoson Sinbo, v največji in najbolj priljubljeni veleblagovnici v Pjongjangu zdaj prodajajo tudi čevlje s platformo in debelimi, visokimi petami. "Sprednji del je bodisi zaobljen bodisi kvadratast, zadnji del pet pa je ozaljšan s paščkom ali čipko," navaja propagandna publikacija, ki jo izdajajo na Japonskem.

"Trendi se tu tako hitro spreminjajo, da je težko slediti," je povedal Ri Mi Ok, upravnik tovarne čevljev Potonggang. "Pete so zelo visoke, trgovine pa so založene z raznolikim naborom z najrazličnejšimi dekorativnimi elementi. Ženske nočejo več nositi pet, nižjih od petih centimetrov. Celo moški, še zlasti mlajši, so navdušeni nad koničastimi čevlji z debelo platformo."

Pokojni severnokorejski voditelj Kim Džong Il je sicer tudi sam nosil čevlje z odebeljenim podplatom, da bi tako zakrinkal svojo nizko postavo.

Porast različnih pričesk
Po pisanju Čoson Sinba se je tovarna čevljev Potonggang, največja v Severni Koreji, odprla v 60. letih in zaposluje 950 delavcev. Zanjo dela osem profesionalnih oblikovalcev, proizvajala pa naj bi 50 različnih tipov čevljev. "Pjongjanžanke se zgledujejo po Ri Sol Džu (ženi Kim Džong Una, op. a.) in glasbeni skupini Moranbong, zato rade nosijo čevlje z visokimi petami in paščki," je za južnokorejski spletni časnik Daily NK povedal neki poznavalec razmer v izolirani državi.

Severnokorejske oblasti zadnje čase prek medijev dejavno izpostavljajo vse izboljšave v življenjih prebivalcev Severne Koreje, odkar je leta 2011 na oblast prišel Kim Džong Un. Tako so se denimo razpisali o kopalkah in drugih oblačilnih "trendih" ter razmahom različnih vrst pričesk, s katerimi naj bi prikazali ves napredek države pod mladim in energičnim Kimom.

Je pa res, da večji del napredka zajema zgolj prestolnico Pjongjang. Še posebej zagreti za nove trende naj bi bili mladi, ki so pripravljeni za bolj ekstravagantno pričesko odšteti tudi do šestkrat več kot za klasično, ki sicer stane 1.000 severnokorejskih vonov (slabih sedem evrov).

Še najmanj srečni ob vsem tem so starši, ki se nikakor ne morejo sprijazniti, da bi v državi, kjer še vedno vlada huda lakota, njihovi otroci za frizerja odšteli toliko kot za kilogram riža.