Med otroke bo ponoči prišel prvi od decembrskih dobrih mož. Po slovenskem kulturnem izročilu jih bo namreč obiskal sv. Miklavž, ki goduje 6. decembra. Pridnim bo prinesel darove, porednim pa šibo. Darove bo pustil v krožnikih ali peharjih, ki mu jih bodo otroci nastavili zvečer.

Sv. Miklavž je bil na slovenskem narodnostnem območju do druge svetovne vojne edini obdarovalec. Na predvečer njegovega godu so po izročilu predvsem v podeželskem okolju na območju Alp in osrednje Slovenije znani Miklavževi obhodi. Skupina fantov, med katerimi eden predstavlja sv. Miklavža, preostali pa peklenščke oziroma parklje v kožuhih, hodi od hiše do hiše. Miklavž obdaruje otroke v hiši z orehi ali jabolki, parklji pa zunaj rožljajo z verigami.

Miklavž se je moral po drugi svetovni vojni vsaj v javnosti umakniti dedku Mrazu, ki so ga takrat uvedli po sovjetskem vzoru deda Moroza. Po osamosvojitvi Slovenije pa je znova dobival vse večji pomen tudi v javnem prostoru.

Sv. Miklavž je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja. Vse od 11. stoletja je postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom.