Petega februarja je proti ukinitvi praznika protestirala množica Dancev. Foto: EPA
Petega februarja je proti ukinitvi praznika protestirala množica Dancev. Foto: EPA

Poslanci so s 95 glasovi za in 68 proti izglasovali ukinitev dneva velike molitve, verskega praznika pred veliko nočjo, ki so ga v državi praznovali od 17. stoletja. Ukinitev dela prostega dne je predlagala vlada, odločitev pa utemeljila s številkami – dejali so, da bodo tako prihranili tri milijarde kron, kar je več kot 400 milijonov evrov javnoproračunskih sredstev, ki jih bodo namenili vojski.

Vlada v Köbenhavnu namreč trdi, da država potrebuje več denarja, da bo lahko uresničila zavezo, dano Natu, da bo za obrambni proračun namenila najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda. Ta cilj želijo doseči leta 2030, kar je tri leta prej, kot so načrtovali v preteklosti. Pojasnili so, da je stvari spremenila ruska vojaška invazija v Ukrajini. "Mislim, da ne bo nikakršne težave za ljudi, da bodo imeli en delovni dan več," je januarja dejala premierka Mette Frederiksen.

A odločitev ni razveselila vseh. V začetku meseca je pred stavbo parlamenta proti predlogu protestiralo okoli 50.000 ljudi, med katerimi so bili privrženci opozicije, sindikatov in verski predstavniki.

Na Danskem imajo v enem letu 11 državnih praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi.