Sinoči je bila noč najdaljša, dan pa najkrajši, saj se sonce pojavi nizko na nebu in daje najmanj svetlobe. Sončev obrat ali zimski solsticij je pri nas nastopil ob 21.48.

S tem se je tudi uradno začela zima, ki se bo končala ob spomladanskem enakonočju, 20. marca ob 21.24.

V času obeh solsticijev je Zemljina os najbolj nagnjena proti soncu. Zemljina rotacijska os je ob solsticiju nagnjena za približno 23,4 stopinje glede na Zemljino orbito okoli sonca, navaja National Geographic.

Nagib vpliva na letne čase planeta. Na severni polobli, ki je nagnjena stran od sonca, je noč najdaljša in začne se zima. Na južni polobli se je medtem začelo poletje.

Letošnja zima znova bolj mila in zelena

Če so bili zadnji dnevi nekoliko hladnejši, pa bo vreme na prvi zimski dan bolj toplo. Na vzhodu in severu Slovenije bo po napovedanih delno jasno, po nižinah pa marsikje megleno.

Precej topel in mil bo tudi letošnji božič. "Svetovne napovedi govorijo, da bo ta zima podobna zadnjima dvema zimama, saj še vedno vztraja pojav La Niña, ki kroji velik del vremenskih vzorcev po svetu," je za Televizijo Slovenija pojasnila Tanja Cegnar iz Agencije za okolje.

Nekoč so kurili kresove

V preteklosti so zimsko temo na najdaljšo noč v letu sicer preganjali s kurjenjem kresov, ki simbolizirajo sonce.

V kresni ogenj so kot prošnje in zahvale bogu sonca metali tudi sveže brinove in lovorove veje, piše Pavel Medvešček - Klančar v knjigi Iz nevidne strani neba. Gospodinje so takrat pripravljale posebne praznične jedi in izdelovale venčke.