Konec tedna se je sneg prvič to zimo spustil do nižin, a je snežna odeja po državi zelo različna. V nedeljo je največ snega zapadlo v južni polovici Slovenije, ponekod tudi dobrih dvajset centimetrov. "Največ snega je v predelih Notranjske. V Postojni ga je padlo okoli dvajset centimetrov, na Blokah blizu trideset centimetrov," pojasnjuje Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje. Dodaja, da je sinoči padal rahel sneg. "Vsebnost vode v tem snegu je manj kot desetodstotna, sneg je razmeroma lahek in suh."

Medtem je bilo v severni polovici Slovenije padavin zelo malo. "Morda je v zraku zaplesala kakšna snežinka," oriše Gregorčič, a danes marsikje po nižinah Gorenjske, Štajerske, Prekmurja snega nimajo. Razlika med severnim in južnim delom Slovenije se jasno izriše v prestolnici. Sever Ljubljane je imel zjutraj od enega do dva centimetra snega, medtem ko je bilo na jugu, na Ljubljanskem barju, snega okoli pet centimetrov.

Ali je snega v Sloveniji vsako leto manj?

Snega je v zadnjih letih manj kot nekoč, to potrjuje tudi statistika. "Snežnih padavin po nižinah je v zadnjih desetih, dvajsetih letih manj, kot jih je bilo v drugi polovici prejšnjega stoletja." A za gorski svet ta opažanja ne veljajo, saj tam pozimi večina padavin še vedno pade v obliki snega. Sneg v visokogorju predstavlja zaloge vode, v spomladanskih mesecih se počasi tali in napaja vodotoke in zaloge podzemne vode. "Splošna količina padavin v zimskem obdobju se ni bistveno zmanjšala. Sezone se med seboj razlikujejo, a za visokogorje splošnega trenda upada višine snežne odeje še ne bi mogli potrditi. Prav gotovo pa to velja za nižine."

Zares bel božič smo imeli nazadnje pred 15 leti

"V prejšnjem stoletju je bilo belih božičev kar precej. Ko pa se preselimo v novo tisočletje, lahko vidimo, da smo imeli bel božič v večjem delu Slovenije leta 2001, marsikje je bil bel tudi leta 2003, nato leta 2007 … Po letu 2007 vsaj po nižinah osrednje Slovenije tako rekoč ni bilo več belega božiča." Nazadnje je bila tako snežna odeja v večjem delu Slovenije prisotna pred petnajstimi leti.

Ali se želja po belem božiču morda lahko uresniči letos? Za vprašanje je sicer še prezgodaj, a kot pravi Gregorčič, se v zadnjih dneh pojavlja vse pogosteje. "A zanesljivega odgovora žal še ne moremo podati. Sneg, ki ga imamo trenutno, bo pobralo že v drugi polovici tega tedna. Napovedi za novo pošiljko snega so nekje v noči s petka na soboto, 17. decembra." Koliko snega bo takrat zapadlo, za zdaj še ni mogoče napovedati, a Gregorčič dodaja, da je zelo malo verjetno, da bi ta sneg odležal še ves prihodnji teden, do božičnega večera naslednje sobote. "Verjetnost za bel božič je tudi letos zelo majhna, kajti v prihodnjem tednu novega sneženja vsaj za zdaj na naših prognostičnih kartah ni zaznati. Če bi moral trenutno staviti na to, kakšen odstotek možnosti je, da bi bil letos božič bel, bi rekel, da zelo nizek."

"Spomladanski sneg je bajtarjev gnoj"

Sneg deluje tudi kot izolator in ščiti rastline pred hudo zmrzaljo. Pod snegom namreč nikoli ni zelo mrzlo. "Rastline pod snežno odejo krasno počivajo, ne zmrzujejo in ne propadejo," pojasni Damjana Iljaš s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana. V poljedelstvu je sneg pomemben predvsem za ozimna žita, kot so pšenica, ječmen, rž, oves, pira, tritikala … A Iljaš poudari, da se pozimi marsikaj dogaja tudi v neposejani zemlji. "Tam so mikroorganizmi, deževniki predelujejo zemljo, snežna odeja pa organizmom in rastlinam zagotavlja vodo." Ob hudem mrazu brez snežne odeje velike grude zemlje razpadejo oziroma se zdrobijo na manjše grudice. "Ko zemlja zmrzne, se njena površina poveča. A ko se zemlja napne, se rastlinam na njivah, npr. žitom, potrgajo korenine. Zaradi poškodovanega koreninskega sistema začnejo zelo hitro trpeti "zimsko sušo", torej sušo zaradi nezmožnosti prehranjevanja oziroma dobavljanja vode v druge dele rastline."

"Za ozimna žita je gotovo bolje, da so prekrita s snežno odejo, ki jih zavaruje pred zmrzaljo. Pod snežno odejo je temperatura le nekaj stopinj pod ničlo. Medtem ko je lahko tik nad golo zemeljsko površino ali nad snežno odejo tudi do deset stopinj hladneje," doda Gregorčič. Sneg zgodnje pomladi se počasi tali in tako počasi pronica v zemljo ter enakomerneje namoči vse sloje zemlje in lepo seže tudi v globino. "Včasih so rekli, da je spomladanski sneg bajtarjev gnoj," spomni Gregorčič.

Dež nima enakega učinka, saj močni nalivi povzročajo kar velike površinske odtoke vode in včasih spodnji sloj zemlje niti niso deležni te padavinske vode. Tudi Damjana Iljaš opozarja, da poljedelstvu močno deževje pozimi ne pomaga. "Dež s tal spira hranila, prenaša jih v nižje plasti zemlje in v vodo. Pozimi potrebujemo sneg."

Ilijaš poudari, da se manjše količine snega v zadnjih letih v kmetijstvu močno poznajo. "Že nekaj let imamo zimske suše, spomladi pa imamo zelo slab "start" rastlin. Ozimne rastline, ki bi morale konec februarja začeti rasti, se komaj pobirajo zaradi uničenih korenin in so pozeble. Pod snežno odejo teh težav ni. Pridelki so temu primerno manjši." Kmetijstvo se bo moralo na podnebne spremembe prilagoditi, najverjetneje bo treba spremeniti tudi kulture, ki jih gojimo. "Prihajajo drugi časi, treba bo začeti delati že v marcu, medtem ko se bo novembra še lahko sejalo. Ukrepi kmetijske politike se temu še niso prilagodili."

Žal bo zaradi podnebnih sprememb snega v nižinah vedno manj. Kot pojasnjuje Gregorčič, napovedi sicer kažejo, da bo pri nas pozimi padavin več poleti pa manj. "Poleti bo še več vročinskih valov, suše bodo še bolj pereče. Medtem kaže, da bodo v zimski polovici leta količine padavin večje, a hkrati bo zaradi naraščajočih temperatur meja sneženja na višji nadmorski višini. Snega bo torej po nižinah manj, in ker bo ob večji količini padavin meja sneženja višja, se bo predvsem pozimi povečala nevarnost poplavnih dogodkov," pričakovane spremembe razlaga Gregorčič.