Mesto Čiatura leži ob vznožju gora, v preteklosti pa je bilo cenjeno predvsem zaradi velikih najdišč mangana ob gorskih pobočjih mesta. Žičnico so zaradi potreb rudarjenja vzpostavili leta 1954, številne gondole pa nemoteno obratujejo še danes.

Čeprav je vzpenjača močno poškodovana – v vseh letih obratovanja so jo le minimalno obnovili – se zdi, da prebivalci mesta, ki jo uporabljajo skorajda vsak dan, njenih pomanjkljivosti sploh ne opazijo.

Čeprav so štiri kabine in del žičnice leta 2017 upravitelji nekoliko dopolnili z moderno tehnologijo, so zastaranim gondolam močno naklonjeni turisti, ki zaradi vožnje z nevsakdanjo žičnico v Čiaturo pripotujejo od blizu in daleč.

Obujanje starih vzpenjač
Žičnice že več desetletij ostajajo izjemno priljubljeno prevozno sredstvo, z razvojem tehnologije pa danes strokovnjaki pri vzpostavitvi vzpenjač radi nekoliko improvizirajo. Na vrhu Zugspitze, najvišje gore v Nemčiji, na primer danes obratuje žičnica, ki je s svojo edinstveno konstrukcijo prekosila vsa tehnološka pričakovanja. 4,5 kilometra dolgo žičnico namreč podpira en sam podporni steber.

Veliko občudovanja vzbujajo tudi obuditve tistih žičnic, ki jih je pokopal čas. V Sarajevu je letos po 26 letih znova začela voziti znamenita žičnica na bližnji hrib Trebević, ki je zaslovela med olimpijskimi igrami leta 1984, med vojno pa je bila popolnoma uničena. Zaradi nezadostnega vzdrževanja in tehničnih pomanjkljivosti je žičnica leta 1989 nehala voziti, med spopadi pa je bila razdejana do tal. Na hrib in z njega zdaj znova vozi 33 kabin, ki se premikajo pet metrov na sekundo, s skupno zmogljivostjo 1.200 ljudi.