Novo leto načeloma pomeni nov začetek, za številne pa tudi čas za nove zaobljube, želje in cilje, ki jih želijo uresničiti v naslednjih 12 mesecih. Po mnenju psihologinje Andreje Poljanec je to lahko povezano tudi s krščanstvom – božič in s tem rojstvo Jezusa, ko se je tudi začel naš način štetja, pomeni vsesplošni nov začetek. Velik del sprememb naj bi tako izhajalo tudi iz globokih hrepenenj po toplini, ljubezni in odnosih.

Vseeno so ljudje pri izboru ciljev prezahtevni. "Zelo pogosto je, da si ne zadamo dosegljivih zaobljub, previsoka pričakovanja niso v skladu s tem, kar zmoremo, tudi na primer finančno in časovno," je v oddaji Dobro jutro dejala Poljanec in dodala, da mora biti človek tudi spočit, notranje umirjen in imeti zadovoljive odnose. Bolje naj bi si bilo zadati manjše število manj zahtevnih zadev in ko te dosežemo, lahko oseba doda nove cilje – pomembni so torej vmesni cilji, ki so na poti življenja kot neki oprimki.

"Možgani zmorejo majhne spremembe, pa še za te potrebujejo precej časa. Če smo motivirani, odločni in vztrajni, bodo za to, da manjša zahtevnejša stvar postane avtomatizirana, ki je ne spremlja telesni ali psihološki napor, potrebovali okoli mesec dni," je še pojasnila Poljanec in poudarila, da je za uresničitev zaobljub pomembna osebnostna čvrstost in notranja motiviranost. Predvsem se mora človeka želja po spremembi globlje dotakniti, nekaj ga mora osebno nagovoriti, lahko tudi težava ali stiska – zgolj datum ni dovolj, da bi se spremembe izpeljale kakovostno, je pa dobra spodbuda.

Leta 2022 več kot 60 odstotkov ljudi vsaj enkrat na dan uživalo sadje in zelenjavo, več kot 80 odstotkov se jih je vsaj enkrat na teden ukvarjalo s telesno dejavnostjo

Po ocenah statističnega urada med novoletnimi zaobljubami kraljujejo več zdrave hrane in gibanja, manj alkohola in cigaret, manj zapravljanja, manj časa v službi, več druženja s prijatelji in sorodniki ter več počitnic. Ob prelomu leta je statistični urad pripravil različne statistične podatke, povezane z zaobljubami.

Prebivalcu Slovenije je bilo leta 2022 za prehrano na voljo v povprečju 134 kilogramov sadja, 105 kilogramov zelenjave in 1,3 kilograma medu. Od leta 2000 je bilo največ sadja na voljo v letu 2018 (152 kilogramov na prebivalca), zelenjave leta 2020 (119 kilogramov na prebivalca), razpoložljiva količina medu pa se je gibala med 0,6 in 1,4 kilograma na prebivalca. Sadje je v letu 2022 vsaj enkrat na dan uživalo 60 odstotkov moških, starejših od 16 let, med ženskami je bilo takih 75 odstotkov, zelenjavo pa 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk, so navedli na uradu.

Leta 2022 se je 82 odstotkov moških ukvarjalo s telesno dejavnostjo vsaj enkrat na teden, šest odstotkov manj kot enkrat na teden in 12 odstotkov nikoli. Med ženskami se jih je s športom vsaj enkrat na teden ukvarjalo 84 odstotkov, pet odstotkov manj kot enkrat na teden in 11 odstotkov nikoli. Po statističnih podatkih je povprečna cena mesečne karte za fitnes studio znašala 59 evrov, za par ženskih športnih copat je bilo treba plačati 63 evrov, za usnjeno nogometno žogo 18 evrov, za nahrbtnik, velik med 35 in 70 litri, pa 87 evrov.

Prebivalcu Slovenije je bilo po podatkih statističnega urada leta 2020 v povprečju na voljo 35,6 litra vina, od tega 65 odstotkov belega. V trgovini je bilo v lanskem letu za liter namiznega vina treba plačati povprečno 2,19 evra, za liter kakovostnega vina pa 4,70 evra. Liter piva lager je v povprečju stal 1,93 evra, liter naravnega žganja pa 16,40 evra. Zaradi alkoholne bolezni jeter je umrlo 299 prebivalcev (1,3 odstotka vseh smrti), zaradi raka bronhija in pljuč pa 1094 prebivalcev (4,9 odstotka vseh smrti).

Število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur se zmanjšuje, velika mera ljudi se druži vsaj enkrat na mesec, Slovenci radi potujejo

Čeprav prebivalci Slovenije decembra porabimo občutno več denarja kot povprečno na mesec, smo pri prednovoletnih nakupih v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU-ja po oceni urada preudarnejši. Pri prodaji neživil je bila Slovenija decembra 2022 v primerjavi z mesečnim povprečjem celotnega leta pod povprečjem držav EU-ja (Slovenija: 12,9 odstotka, EU: 19,8 odstotka). Največjo razliko med decembrsko in povprečno mesečno prodajo neživil so zaznali na Irskem (rast za 48,1 odstotka). Tudi pri živilih je bila razlika med decembrsko prodajo in povprečno mesečno prodajo v celotnem letu 2022 največja na Irskem (22,6 odstotka), najmanjša pa na Hrvaškem (3 odstotke). V Sloveniji je bila 14,4-odstotna.

Število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur se zmanjšuje, kaže statistika. Leta 2022 so delovno dejavni običajno delali povprečno 1,7 ure manj kot v 2008, dejansko pa so v tednu dni opravili 1,1 ure manj kot v 2008. Od tega leta naprej so delovno aktivne osebe običajno opravile najmanj delovnih ur v 2022 (38,8), največ pa v 2008 (40,5). V tem letu je bilo tudi največ dejansko opravljenih delovnih ur (34,7), najmanj pa v koronskem letu 2020 (32,1).

Leta 2022 je bilo med vsaj 16 let starimi osebami v Sloveniji 87 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu. To je bilo za 19 odstotnih točk več kot leto prej, ko so veljale omejitve zaradi epidemije covida-19. V 2022 se je vsaj enkrat na mesec s prijatelji družilo 91 odstotkov moških in 89 odstotkov žensk, s sorodniki pa vsaj enkrat na mesec 88 odstotkov moških in prav tolikšen delež žensk, so navedli na uradu.

Domači turisti, stari 15 let ali več, so se v tretjem četrtletju 2022 odpravili na okoli 2,1 milijona zasebnih potovanj, od tega jih je bilo 36 odstotkov opravljenih v Sloveniji. Za cilj na teh potovanjih so si najpogosteje izbrali obalo in podeželje (oba po 26 odstotkov) ter zdravilišča (18 odstotkov). 64 odstotkov zasebnih potovanj je bilo opravljenih v tujini, med tujimi destinacijami je bila najbolj priljubljena Hrvaška, sledile so Bosna in Hercegovina, Italija, Grčija ter Srbija, so sklenili na statističnem uradu.