Strokovnjaki potrjujejo, da klovnska ribica brez svoje gostiteljice, morske vetrnice, v morju skorajda ne more preživeti. Klovnske ribice so namreč slabe plavalke, zato bi bile brez zaščite gostiteljičinih lovk prepuščene na milost in nemilost plenilcev.

Morska vetrnica ribam daje zavetje in dom, ribica pa ob vetrnici odloži tudi svoje ikre. To pa še ni vse.

Če v notranjosti morske vetrnice odmre alga, ki skrbi za pretvarjanje sončne energije, ki jo za življenje potrebuje vetrnica, posledično energije začne primanjkovati tudi klovnski ribici, ugotavljajo na Univerzi Glasgow na Škotskem. Alge po navadi odmrejo zaradi onesnažene morske vode ali nenadnega povišanja temperature morske vode. Vetrnica si sicer tudi po smrti svoje pomočnice alge še lahko opomore, vendar se to pogosto ne zgodi. Zato se strokovnjaki bojijo, da bodo ob vedno višjih temperaturah morja in zmanjšanju števila morskih vetrnic vedno bolj ogrožena tudi življenja barvitih klovnskih ribic.

Tommy Norin iz škotske univerze je za New York Times povedal, da so svojo teorijo tudi potrdili. Iz morja so v svoj laboratorij odnesli16 ribic, ki so živele med popolnoma zdravimi vetrnicami. Polovico so jih položili med vetrnice, ki so jih prej poškodovali z vročo vodo, polovico pa med zdrave vetrnice. Ugotovili so, da so ribice med poškodovanimi vetrnicami popolnoma brez energije. Po nekaj časa so namreč začele lebdeti v vodi, plavati pa se jim ni ljubilo. V pomanjkanju energije tiči tudi razlog tega, da se ribice med poškodovanimi vetrnicami ne morejo uspešno razmnoževati.

Morska vetrnica sicer spada v družino ožigalkarjev in se najpogosteje prehranjuje z raki in morskimi ribami. Zakaj pa si za kosilo ne privošči tudi male klovnske ribice?

Klovnska ribica ima na svoji koži zaščitno plast, ki jo ščiti pred ožigalkami. Zaradi te kemične plasti se zdi, kot da bi morska vetrnica imela klovnsko ribico za eno od vetrnic. Klovnska ribica je v bistvu riba v oblačilu morske vetrnice.

Počasi se spoznavata
Glede na nekatere raziskave se mora klovnska ribica, ko izbira gostiteljico, nanjo postopoma prilagajati. Znanstveniki so namreč opazili, da se riba nekaj ur v presledkih dotika morske vetrnice, preden se v njej dokončno naseli. Takšno dotikanje naj bi klovnski ribici omogočalo prilagoditev zaščitne plasti, da jo bo lahko ščitila pred strupom morske vetrnice.

Kako pa to partnerstvo koristi morski vetrnici?
Klovnska ribica deluje kot morski telesni stražar in odganja ščetinozobke, ki se rade hranijo z lovkami morske vetrnice. Zdi pa se, da klovnske ribice svoje gostiteljice v globokih morjih oskrbujejo tudi z energijo. Ko klovnske ribice plavajo med lovkami vetrnice, pripomorejo k temu, da do nje pride s kisikom obogatena voda.