Slovenski znanstveniki človeško ribico raziskujejo že več desetletij. Njihov cilj je bolje razumeti njeno ekologijo, življenjski krog in morebitne bolezni, s čimer bi lahko to ogroženo vrsto uspešno zaščitili pred nevarnostmi. Nekatere od teh raziskav bi utegnile v prihodnosti pomagati tudi človeku.

"Bioinformatski odgovori, ki si jih obetamo, bi lahko po eni strani pojasnili biološke posebnosti proteusa, po drugi pa dali medicinsko pomembne odgovore o razlogih za dolgoživost in regenerativne sposobnosti proteusa. To je seveda del, ki naj bi pomagal tudi človeku," je pojasnila raziskovalka in profesorica Nina Gunde - Cimerman. Človeška ribica je, da bi preživela v neprijaznih podzemnih razmerah, med drugim upočasnila presnovo, zaradi česar lahko dočaka do sto let, domišljijo raziskovalcev pa najbolj vznemirja njena sposobnost popolne obnovitve poškodovane ali celo manjkajoče okončine.

Ovira za boljše poznavanje teh mehanizmov je predvsem nepoznavanje genskega zapisa človeške ribice. Določitev tega zaporedja oziroma genoma pa še zdaleč ni preprosto, saj je njen genom bistveno večji od genoma katerega koli drugega organizma, ki ga je znanstvenikom do danes uspelo v celoti razvozlati. Projekt določitve genoma človeške ribice bo tako po navedbah raziskovalcev v več pogledih oral ledino in preizkušal meje zmogljivosti najsodobnejših tehnologij.

Ker tehnološke zmogljivosti, ki jih projekt zahteva, v Sloveniji niso na voljo, so se slovenski znanstveniki povezali s kolegi iz Kitajske in Danske. Skupini slovenskih biologov bosta odgovorni za zagotavljanje vzorcev in biološko razlago pridobljenih podatkov, kitajski inštitut BGI, ki je ena največjih ustanov na področju genomike na svetu, bo prispeval tehnične zmogljivosti in sodeloval pri analizah podatkov, Inštitut za regenerativno medicino Lars Bolund pa bo poskrbel za interpretacijo podatkov v medicinskem kontekstu.

V projektu Genom človeške ribice bosta tako sodelovali dve skupini slovenskih biologov z Univerze v Ljubljani pod vodstvom profesorice Nine Gunde - Cimerman in profesorja Roka Kostanjška.

Človeška ribica, ki je znana tudi kot močeril ali proteus, je največja izključno jamska žival na svetu. Najdemo jo le v jamah Dinarskega krasa na Balkanskem polotoku, v največjem številu prav v Sloveniji. Je simbol varovanja podzemnih okolij in ena največjih dragocenosti v Sloveniji izjemno bogate jamske biodiverzitete in naravne dediščine. Izjemen pomen človeške ribice dokazuje tudi njena stroga zaščita z več nacionalnimi in mednarodnimi uredbami.