René Schön in njegov dijak, Luca Malaschnitschenko, sta januarja na severnem nemškem otoku Rügen v Baltskem morju iskala skriti zaklad s pomočjo kovinskih detektorjev, ko sta naletela na neki kos, ki sta ga sprva odpravila kot ničvreden aluminijast kos. A ko sta najdbo preverila, sta ugotovila, da gre dejansko za srebro.

Konec tedna je območna arheološka služba začela izkopavanje, ki pokriva 400 kvadratnih metrov. Pri tem so našli zaklad, za katerega menijo, da je pripadal Haraldu Gormssonu, bolj znanemu kot Harald Modrozobi, ki je današnji Danski, severni Nemčiji, južni Švedski in delu Norveške vladal med letoma 958 in 986, poroča AFP.

Arheologi so med drugim izkopali koralde, ogrlice, bisere, broške, kladivo, prstane in okoli 600 kovancev. "Ta zaklad je največje odkritje Modrozobovih kovancev v južnem Baltiku in je zato izjemno pomemben," je za DPA povedal vodilni arheolog, Michael Schirren.

Odkritje potrjuje zgodovinske vire
Najstarejši kovanec je damaščanski dirham iz leta 714, najnovejši pa je peni iz leta 983. Najdba nakazuje, da je mogoče, da je bil zaklad zakopan konec 80. let 10. stoletja, kar je tudi obdobje, ko je Modrozobi zbežal v Predpomorjansko, kjer je leta 987 umrl.

"Tu imamo redek primer odkritja, za katerega se zdi, da potrjuje zgodovinske vire," je povedal arheolog Detlef Jantzen.

Haraldu Modrozobemu pripisujejo zasluge, da je združil Dansko. Kralj, rojen kot Viking, se je tudi odrekel stari nordijski religiji in na Dansko vpeljal krščanstvo. A po uporu, ki ga je vodil njegov sin Sven Gabelbart, je bil Modrozobi prisiljen zbežati na Predpomorjansko.

Dediščino Modrozobega najdemo danes v pametnih telefonih in prenosnikih - brezžična tehnologija Bluetooth je namreč poimenovana prav po njem, simbol zanj pa sestavljata runi njegovih začetnic.