V času božično-novoletnih praznikov bodo živila z več maščob, sladkorja in soli pogosto na naših krožnikih. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da smo pri mizi čim bolj zmerni. Pri tem poudarjajo, da je pomembno zavedanje, da vsak dan ni praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. To so energijsko bogata živila, po načinu priprave predvsem ocvrta. Praviloma taka hrana vsebuje tudi manj vlaknin.

Slovenski prazniki so že pregovorno vezani na praznično obloženo mizo, pogostejše prenajedanje in opuščanje telesne dejavnosti, pred prazniki opozarja NIJZ. Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lep videz, vonj in okus, poveča tek.

Praznične jedi je pogosto težko spremeniti v popolnoma zdrave izbire, vseeno pa jih je mogoče spremeniti v bolj uravnotežen obrok. Recepture jedi lahko prilagodimo in zmanjšamo količino sladkorja pri sladicah, ki jih pripravimo, uporabimo meso in mesne izdelke, ki jim je odstranjena vidna maščoba ali jih nadomestimo s stročnicami. Svetujejo še, da izbiramo le kakovostno maščobo in smo zmernejši tudi pri količinski pripravi teh dobrot.

Poleg tega je pomembno, da v obroke vključimo dovolj zelenjave, sadja, različne kaše in izdelke iz polnovrednih žit, ki so vir zaščitnih snovi, hkrati pa tudi energijsko in hranilno uravnotežijo obrok. To pomeni, da imamo po že zaužitem obroku manjšo potrebo, da bi pojedli še kaj drugega. Z nobenim živilom ni modro pretiravati, tudi ne s sladkanimi napitki, energijskimi pijačami in alkoholom.

Prehranjevanje povprečnega Slovenca ni ustrezno

"Ker so pred vrati prazniki, se bomo verjetno pri prehrani malce pregrešili. S tem ni nič narobe, če te pregrehe ne postanejo vsakodnevne. Prav je, da se zavedamo, da tako kot zaužitje ene porcije zelenjave nima pozitivnih učinkov na zdravje, tudi enkraten obilni in prehransko manj ustrezen obrok ne bo imel večjih dolgoročnih posledic za naše zdravje," so še zapisali pred prazniki.

Zadnja leta raziskave v Sloveniji kažejo na nekatere ugodne smernice na področju prehranjevanja. Kljub temu pa se v povprečju še vedno vsak drugi odrasli Slovenec vse leto prehranjuje pretežno nezdravo, tri četrtine starejših prebivalcev imajo čezmerno telesno težo ali so debeli, delež je nekoliko nižji pri mlajših odraslih.

Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja povprečnega Slovenca nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, zaužije preveč soli, sladkorja in maščob v celoti in preveč nasičenih maščob, ki pomembno vplivajo na pojavnost bolezni srca in žilja. V prehrani Slovencev je premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembne prehrambni varovalni dejavniki pred kronično nenalezljivimi boleznimi.