Nikoli se ne ve, kaj se lahko zgodi. Morda se zaradi naravne katastrofe prekinejo telefonske, internetne in cestne povezave ali pa je država tarča napada spletnih kriminalcev. V takih primerih se lahko prekinejo vse danes samoumevne oblike komunikacije, a tista stara, poštni golobi, bo še vedno delovala, menijo predstavniki okrožja Cuttack v indijski zvezni državi Odiša.

Tam je namreč v posebni policijski enoti "zaposlenih" več kot 100 belgijskih poštnih golobov, deloma z namenom ohranjanja tradicije, deloma pa tudi iz zgoraj omenjenih razlogov, za Reuters razlaga tamkajšnji policijski načelnik Satiš Kumar Gadžbhije. "Golobe vzgajamo tako zaradi njihovega pomena za kulturno dediščino kot tudi zato, da to tradicijo ohranimo za prihodnje rodove."

Komunikacija s pomočjo poštnih golobov namreč izvira še iz časov britanske nadvlade, ko so britanski kolonialisti v različnih delih ogromne države na ta način med seboj komunicirali relativno hitro (sploh v primerjavi s klasično pošto). Kot pojasnjuje Gadžbhije, lahko golob leti s hitrostjo do 55 kilometrov na uro in brez daljšega postanka leti do 800 kilometrov daleč.

Tudi v današnjem času omenjeni ptiči niso neuporabni – v zadnjih desetletjih se je kar dvakrat pokazalo, kako pomembno je ohranjati obliko komunikacije, ki ne temelji na sodobni tehnologiji: leta 1982, ko so dele Indije zajele uničujoče poplave, in leta 1999, ko so se komunikacijski kanali pretrgali zaradi izjemno hudega tropskega ciklona.

Sporočilo, ki ga golob prenese, napišejo na izjemno lahek papir in ga vstavijo v kapsulo, pritrjeno na golobovo nogo. Trenirati jih začnejo že zelo zgodaj, ko so stari od pet do šest tednov, razlaga skrbnik golobov Paršuram Nanda. Nastanijo jih v posebnih zabojih, po določenem obdobju pa jih odnesejo nekaj kilometrov stran in izpustijo. Golob instinktivno ve, kje je doma in kako priti tja. Nato vsak dan podaljšujejo razdaljo, ki jo mora golob preleteti: "Po približno 10 dneh se znajo vrniti domov s približno 30 kilometrov."

Študije kažejo, da lahko golobi zaznajo magnetna polja in se osredotočijo na točko, ki je tudi tisoč in več kilometrov oddaljena, v pogovoru za Reuters pojasnjuje poznavalec Anil Dhir. "Tudi v primeru skoraj neverjetnega scenarija, ko bi se po svetu pretrgale prav vse ustaljene oblike komunikacije, ne bodo golobi nikoli zatajili," je prepričan.