Živali pač ne poznajo meje, ampak v iskanju hrane zgolj sledijo svojemu smrčku. A Norveška je odločena
Živali pač ne poznajo meje, ampak v iskanju hrane zgolj sledijo svojemu smrčku. A Norveška je odločena "migrante" ustaviti z ograjo. Foto: EPA

Rusija in Norveška si delita skoraj 200 kilometrov meje, večji del te razdalje, okoli 150 kilometrov, pa je že desetletja razmejenih z ograjo. A ker je ta močno dotrajana (prvi deli so bili zgrajeni leta 1954) oz. na nekaterih odsekih skorajda ne obstaja več, lahko živali prosto prehajajo med obema državama.

To pa povzroča glavobole Norveški, ki mora za vsako migrantsko žival sosedi plačati odškodnino. "Strogo prepovedano je prečkati mejo v Rusijo, tudi za živali," so po poročanju AFP-ja sporočili z norveškega ministrstva za kmetijstvo in dodali, da so samo letos pri "nezakonitem" prečkanju meje ujeli 42 jelenov, ki so jih ruske oblasti ujele v svojem narodnem parku Pasvik Zapovednik v pokrajini Murmansk.

Za vsakega migrantskega jelena Rusija od Norveške zahteva odškodnino, 50.000 kron oz. 4300 evrov, poleg tega pa živali ob vrnitvi v domovino zakoljejo, s čimer želijo preprečiti, da bi podvig ponovile in v Rusijo zvabile še druge člane črede. Kot po poročanju AP-ja navaja norveško kmetijsko ministrstvo, so jim ruske oblasti poslale tudi odškodninski zahtevek za 47 milijonov kron (dobre štiri milijone evrov) za škodo, ki so jo jeleni povzročili na travinju.

Da bi trajno preprečilo prehajanje živali med obema državama, se je zato norveško kmetijsko ministrstvo odločilo popraviti oz. znova vzpostaviti mejno ograjo na najbolj problematičnem sedemkilometrskem odseku, kar bo državo stalo 3,7 milijona kron oz. 320.000 evrov. Ograja bo po načrtih postavljena do 1. oktobra, so po poročanju AFP-ja še navedli na ministrstvu.

Delavci, ki ograjo postavljajo, pa imajo precejšnje težave pri gradnji, saj morajo ves čas paziti, da po nesreči ne stopijo na rusko ozemlje. "Delo je zato še posebej zahtevno," je poudaril predstavnik ministrstva Magnar Evertsen. Vsak korak na rusko stran namreč predstavlja nezakonito prečkanje meje tudi za ljudi, je poudaril.

Jelene redijo pripadniki avtohtone skupnosti Sami – gre za polnomadsko ljudstvo, ki se pred poletjem in pred zimo seli po skrajnem severu Evrope v iskanju pašnikov oz. hrane za svoje živali. Čeprav se med letom selijo skozi več držav – od Švedske do Finske in Norveške –, pa jih večina zimo preživlja na norveškem ozemlju, piše AP.