Tla, izčrpana zaradi izkopanega lignita, in rudniško jezero je nadomestila zemlja za vrtičke – ki jih je velenjski premogovnik sprva ponudil rudarjem in njihovim družinam, da bi poleg dela v temnih rovih užili tudi darove narave. Na 250 parcelah je najprej zraslo zgolj nekaj hišk, danes so tako rekoč samooskrbni: z vodovodom, kanalizacijo, ločenim zbiranjem odpadkov, le elektrika je sončna.

"Potem je to preraslo v malo večje hišice, ki so bile velike štiri krat štiri kvadratne metre. Potem se je dovolilo, da so se nekatere stvari podkletile, voda se je napeljala in danes je to postalo neko majhno, skoraj turistično naselje," pojasnjuje Milan Publič, vodja odbora najemnikov naselja Kunta Kinte.

Z avtomobilom smejo v naselje le ob petkih, pravil ni mogoče zaobiti. V Palčkovi ulici, v ulici Med vrtovi, v Cvetlični ulici so ljudje družabni in v naselju preživljajo mnogo več časa kot le popoldneve.

"Sam temu rečem, da je moj raj. Ne potrebujem morja," pravi ena izmed najemnic, drugi najemnik pa dodaja, da je tam že, odkar je upokojen.

"250 hišic, 250 različnih mnenj, ampak skupaj nas pa družijo prostor, druženje, predvsem pa ti večji prazniki: eden izmed njih je tudi 1. maj. Tukaj imamo Prvomajsko ulico, kjer kuhamo golaž," še dodaja Publič.