Glavni namen muzeja je poučevati ljudi o nevarnosti posojanja denarja v tujino. Ker gre za duhamorno temo, so ustanovitelji muzeja poskušali temo približati ljudem na enostaven način, razumljiv tudi otrokom.

Med drugim so v en kot postavili majhno kuhinjo z lutkami, ki predstavlja recepte Mednarodnega denarnega sklada, katerega Argentina krivi za veliko zadolževanje v 90. letih prejšnjega stoletja, ki je privedlo do gospodarskega zloma leta 2001.

Oblikovalec muzeja Eduardo Lopez je dejal, da so kuhinjo izbrali, ker so Argentinci naivni in vedno verjamejo v čarobne rešitve od drugih držav. Tako sta v kuhinji tudi zmrzovalna skrinja in pečica, ki pa sta prazni, kar simbolizira odnos tujih držav in organizacij do Argentine.

Muzej se nahaja na ekonomskem oddelku univerze v Buenos Airesu, v njem pa je mogoče spremljati argentinsko gospodarstvo vse od začetka 19. stoletja, najbolj podrobno pa je predstavljenih zadnjih 30 let, v katerih je zunanji dolg najbolj narasel.

Obiskovalci si lahko ogledajo tudi t. i. spužvasto črno luknjo, ki simbolizira mesto, kamor je ves denar poniknil. V njej je izginil denar, namenjen za izobraževanje, družine, delovna mesta in drugo.

Direktor muzeja Simon Pristupin je dejal, da ljudje zelo malo vedo o vzrokih za dolg, poznajo samo bedo, v kateri so živeli in nekateri še živijo. Veliko zanimanje žanje tudi zlati voz, narejen iz kartona. Po Pristupinovih besedah voz predstavlja argentinsko realnost: navzven izgleda vse lepo, podrobnejši pregled pa razkriva veliko bedo.

V zadnjih dveh letih si je gospodarstvo v tej veliki južnoameriški državi opomoglo in po napovedih naj bi se država kmalu znebila dolga v višini skoraj stotih milijard dolarjev. Še vedno pa skoraj 40 odstotkov prebivalcev te nekoč bogate dežele živi pod mejo revščine, v večini v predmestjih glavnega mesta.