V četrtem delu druge sezone, ki ga že lahko najdete v svoji aplikaciji za podkaste, boste med drugim izvedeli več o tem, kako so ukrepi, ki jih je država sprejela za omejitev širjenja novega koronavirusa, vplivali na intimna partnerstva, ki jih razkriva tokratna osebna zgodba.

Tomaž in njegova punca, poimenovali smo jo Maja, sta se spoznala v študentskem domu. Skupaj sta bila praktično ves čas študija, med prvim zaprtjem marca lani pa sta se iz študentskega doma morala izseliti in oditi nazaj domov, vsak v svojo domačo sobo, vsak na svoj konec države. Zaradi prepovedi prečkanja občinskih meja se nista videvala v živo. Tomaž jo je obiskal le enkrat ali dvakrat.

Doktorica Veronika Bajt z Mirovnega inštituta razlaga, da je njihova raziskava o intimno partnerskih odnosih med epidemijo pokazala, da so ljudje v času prvega zaprtja spoštovali navodila in omejitve. Številni pari, ki niso sodili v kategorijo nuklearne družine, so tako prekinili fizične stike. Raziskava je pokazala, da so ta odlok včasih sicer kršili, ob tem pa "so se počutili kot kriminalci, bili so v stresu in v strahu. Morda celo nezavednem, saj je šele pozneje prišlo za njimi, da so bili pod hudim pritiskom, da jih bo po eni strani ustavil policist in jim napisal kazen, ali pa jih bo prijavil sosed osebe, h kateri so prišli na obisk v drugo občino."

Kot poudarja doktorica Bajt, bi bilo dobro, če bi tako kot v nekaterih drugih državah, dovolili, da si ljudje, ki živijo sami, sami opredelijo pomembne druge, "ki so za našo intimo in konec koncev za preživetje, za naše mentalno, psihološko, čustveno, fizično dobro počutje zelo zelo pomembni".

Med epidemijo se je povečal odstotek tistih, ki sploh niso imeli spolnih odnosov

Tomaž razlaga, da je že med prvim zaprtjem opazil spremembe v Majinem odnosu do bližine in spolnosti. Kot da z njene strani zanimanja za spolnost ni bilo več. Po prvem zaprtju sta se preselila v skupno stanovanje, vendar to ni popravilo njunega intimnega odnosa. V času drugega zaprtja sta torej živela skupaj, ampak kot opisuje Tomaž, sta seksala redko. Pogostost spolnih odnosov se je med epidemijo močno zmanjšala povsod, razlaga sogovornica, ki pravi, da se je "povečal odstotek tistih, ki sploh niso imeli spolnih odnosov. Tudi med tistimi, ki so ves čas živeli s partnerjem, ki jim torej ni bil onemogočen fizičen stik."

Vzrok za to je bila pogosto preobremenjenost z delom in šolanjem otrok, stres in negotovost, kaj prinaša prihodnost. "Raziskava je pokazala poslabšanje že obstoječih psiholoških težav ali pojav prej neobstoječih težav. Dolgoročni učinki bodo vidni šele čez nekaj časa. Zato je tako pomembno, da vse, kar prepoznamo, vzamemo zelo zelo resno."

"V samopodobo je vključen tudi občutek nadzora"

Tomaž si želi, da bi Maja večkrat dala pobudo za seks, bila bolj sproščena, da bi bolj uživala. Eden od razlogov za manjšo spolno željo je lahko tudi nizka spolna samopodoba, ki jo raziskuje Eva Štrukelj, študentka psihoseksologije v Rimu.

Pravi, da je spolna samopodoba širok pojem. Razlaga, da ne gre le za veščine v spolnosti, temveč tudi, kako ocenjujemo lastno privlačnost, lastno telo. V samopodobo je vključen tudi občutek nadzora, da lahko v spolnem partnerskem odnosu preprečimo situacije, ki so nam neprijetne, ali se počutimo, da imamo veščine za komuniciranje svojih želja. "Potem pa sta še dva dejavnika, moralna presoja in prilagodljivost. Ali se počutimo pripravljeni na stvari, ki jih v svoji praksi prakticiramo in ali so spolne prakse v skladu z našimi željami."

Tomaž si želi, da bi težave v spolnosti z Majo rešila, saj je po njegovem mnenju seks sestavni del zdravega odnosa. To je le nekaj tem, ki jih razkriva Tomaževa zgodba. Kakšna pa je vaša evolucija užitka? Kdaj vi svojemu partnerju rečete, da ni primeren trenutek za seks, kdaj pa vas premaga poželenje in prevzamete pobudo? Kdo da večkrat pobudo za seks? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in jim razkrijete svoje spolno življenje.