Na vprašanje, ali ste za ponovno postavitev zidu, ki so ga leta 1961 zgradile takratne vzhodnonemške oblasti, da bi preprečile beg državljanov na Zahod, je skoraj četrtina zahodnih Nemcev (24 odstotkov) odgovorila pritrdilno, medtem ko je tako odgovorilo le 12 odstotkov vzhodnih Nemcev.

Ti izidi kažejo, da v nemški javnosti obstajajo resna nesoglasja med Vzhodom in Zahodom, tudi ko gre za vprašanje narodne združitve.

Nesoglasja se pojavljajo tudi na drugih področjih. Tretjina vzhodnih Nemcev meni, da je finančna pomoč, ki jo je država namenila za nekdanjo Nemško demokratično republiko (NDR), premajhna, 37 odstotkov zahodnih Nemcev pa trdi, da je ta pomoč previsoka.

Slaba polovica vprašanih, tako vzhodnih (46 odstotkov) kot tudi zahodnih Nemcev (44 odstotkov), je izjavila, da je bila ta pomoč ustrezna.

Večina vzhodnih Nemcev (57 odstotkov) je tudi navedla, da se je življenjski standard izboljšal glede na obdobje pred padcem zidu.

Strogo varovani berlinski zid je bil skoraj 30 let simbol delitve na vzhodni in zahodni blok. Zid so podrli leta 1989, kar je istočasno pomenilo tudi padec komunističnih režimov.