Šalo na stran, saj podatki raziskave, ki so jo objavili pri Forbesu niso prav spodbudni. Evropejci smo v letu 2006 popili 79 milijard litrov alkohola oziroma 101,25 litra na osebo, medtem ko je poraba alkohola v ZDA 98,7 litra na osebo, v azijskih državah pa "le" 22,1 litra na posameznika.

Evropska pivska tradicija
Evropski narodi že od nekdaj slovijo kot "dobri pivci", saj imajo bogato in dolgoletno pivsko tradicijo. Od viskija na Škotskem do vina v Franciji. Glede na zadnjo raziskavo pa so se v ospredje prerinile nekatere "novinke". Prvo mesto na lestvici so tako zasedli Hrvatje, medtem ko so Britanci (po uvedbi strožje zakonodaje) padli na 15. mesto, Švedi in Francozi pa se niso uvrstili niti med prvih 20.

Raziskava je vključevala več dejavnikov, poleg količine popitega alkohola na posameznika še pogostost pojavljanja zasvojenosti z alkoholom in stopnjo smrtnosti zaradi posledic pitja alkohola, kot je ciroza jeter. Čeprav so bili naši sosedje po povprečni količini popitega alkohola šele peti (prvi so v tej kategoriji Čehi), pa sta jim druga dva dejavnika v seštevku prinesla prvo mesto.

Proizvodnja alkohola prinaša dobiček ...
Omeniti velja, da je proizvodnja alkohola v Evropi pomemben gospodarski segment. Stara celina je namreč dom kar nekaj "alkoholnih velikanov" kot sta Pernod Ricard (Jameson whiskey) in Diageo (Smirnoff in Guinness), navaja Forbes. Po podatkih Inštituta za študije porabe alkohola pri Evropski komisiji (Institute of Alcohol Studies for the European Commission) je v Evropi proizvedena kar četrtina alkoholnih pijač na svetu, v sami proizvodnji pa je zaposlenih 750.000 ljudi.

... čezmerno uživanje opojnih substanc pa izgubo
Na drugi strani pa je raziskava pokazala, da so zaradi čezmernega pitja in posledično zdravstvenih težav ter nižje storilnosti pri delu državne blagajne oškodovane za kar 125 milijard evrov (podatek velja za leto 2003) ali kar 1,3 odstotka BDP-ja.

Največi pivci v Srednji in Vzhodni Evropi
Skoraj vseh 15 držav z največ pivci se nahaja v Srednji in Vzhodni Evropi. Na količino pitja pa po besedah Vala Smitha iz International Wine and Spirits, kjer so priskrbeli nekaj podatkov za raziskavo, vplivata tudi revščina in podnebne razmere, kar se še posebej kaže v Rusiji, "kjer zaradi nizkih temperatur ljudje pijejo ves dan". Več pa ga pijejo tudi ljudje s kmetijskih območij.

In kakšno je nadaljevanje lestvice?
Kot smo že napisali, smo se Slovenci uvrstili takoj za Hrvati, na neslavni lestvici pa nam sledijo Estonci, Nemci, Madžari, Čehi, Avstrijci, Slovaki, Rusi in Litovci. Naj še omenimo, da zaradi pomanjkanja podatkov v raziskavo niso bile vključene Moldavija, Albanija in Ciper.