Lili je ženska srednjih let, je poročena in ima tri otroke. Ob zahtevnem delu v službi ima veliko dela tudi doma. Zdi se ji, da se komaj še drži nad gladino, da komaj še plava, da se bo zdaj zdaj utopila. Poleg stresnega vsakdanjega življenjskega ritma jo pestijo tudi zdravstvene težave, ki jih vsakič znova poslabšajo spolni odnosi. Po vsakem seksu namreč dobi vnetje mehurja, zato ji osebna zdravnica že vrsto let predpisuje antibiotike. Letos je seksala štirikrat, prav tolikokrat je bila tudi na antibiotikih. Ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja dr. Gabrijela Simetinger razlaga, da sta ključen problem hipertonus mišic medeničnega dna in centralizacija bolečine.

Medenično dno je naš čustveni organ, na njem se seštevajo vsi strahovi v življenju, pravi dr. Simetinger. Tako kot pes maha z repom, ko je vesel, in ga stisne med noge, ko ga je strah, tako tudi človek stisne mišice medeničnega dna. "Ko te nekdo prestraši, stisneš mišice na vratu, stisneš mišice na hrbtu in stisneš rit. Ampak ta zadnji del smo vedno izpuščali," razlaga seksologinja dr. Simetinger. Pravi, da je ključni vzrok za boleče spolne odnose pri ženskah prav zakrčenost oziroma hipertonus mišic medeničnega dna. Težava niso le ohlapne mišice, o čemer predvsem ženske po porodih slišijo veliko, ampak tudi zakrčene, saj v obeh primerih niso odzivne. "Mišice medeničnega dna obvladujejo tvoje telo, namesto da bi možgani obvladovali mišice medeničnega dna." Ne le ženske, težave imajo tudi moški, od prezgodnjega izliva, erektilne disfunkcije do pelvičnih bolečin.

Lili razlaga, da ima težave v spolnosti že vse življenje. Ko je bila v intimnem razmerju s svojim prvim fantom, je imela glivično vnetje, vendar srbečica ni in ni prenehala. Čeprav njen ginekolog po zdravljenju s svečkami in kremami fizičnega vzroka ni več našel, je njo še vedno srbela vulva, torej zunanji del ženskega spolovila, prav tako je imela hude bolečine pri vaginalnih spolnih odnosih. Zaradi težav se je zveza končala. "Vulvodinija je neugodje, pekoča bolečina v predelu vulve. Problem pa je, da ni vidnih sprememb ali specifično klinično spoznavnih nevroloških motenj," razlaga dr. Simetinger, ki pojasnjuje, da so ženske zelo zmedene, saj nobeni zdravniški pregledi ne pokažejo, da bi bil kakšen fizični vzrok za bolečino.

Kot so pokazale raziskave, gre za multivzročno bolezen, ki jo sprožijo različni dejavniki, od genetskih, hormonskih in vnetnih do nevroloških, psihosocialnih in celo embriološko kongenitalnih: "Po navadi se vsi ti dejavniki mešajo, eden lahko sproži, ampak če ni tudi nekaterih drugih v ozadju, potem se vulvodinija ne izrazi," pojasnjuje dr. Simetinger. Pri vulvodiniji se bolečina centralizira v možganih, imunski sistem sproži nevroproliferacijo, zato oseba čuti bolečino, peče jo, srbi, čeprav na vulvi vzroka za te težave ni videti. Izvor bolečine je namreč v možganih. "Izraz 'vse je vaši glavi' je po mojem mnenju grd izraz. Ne gre za domišljanje, gre za dejansko neke spremembe v možganih." Prvi korak do reševanja teh težav je, da se osebam verjame, ko pravijo, da jih boli. "Psihologi s spreminjanjem mišljenja spreminjajo vedenje. Jaz pa grem po obratni poti, s spreminjanjem vedenja spreminjam mišljenje. Če je telo sproščeno, bo glava sproščena. Če je glava sproščena, se bo tudi telo sprostilo," razlaga ginekologinja, porodničarka, sociologinja in seksologinja dr. Gabrijela Simetinger.

Kako konkretno, korak za korakom, poteka zdravljenje? Tudi o tem v petem delu tretje sezone podkasta o spolnosti z naslovom Evolucija užitka. Kakšne pa so vaše izkušnje? Kakšno spolno vzgojo ste imeli, kako ste začeli odkrivati svoje telo, ste se morda spoprijeli s katero izmed spolnih motenj? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete svoje spolno življenje.