Na pobudo profesorja Šiniči Ujeja z Univerze v Hirošimi, aktivista, ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo, ter profesorjev Radovana Stanislava Pejovnika in Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst tovrstnih dreves. Izbrali so dvokrpi ginko in japonski koprivovec, poroča STA.

Semena so v Botaničnem vrtu UL posejali junija 2013, kjer so tudi uspešno vzkalila. Kot je poudaril vodja ljubljanskega botaničnega vrta Jože Bavcon, je zaradi svoje zgodovine še posebej zanimiv dvokrpi ginko. "Ginko je primer vrste drevesa, ki prikazuje, kako trdoživa je narava. Ta drevesa izvirajo iz obdobja Perma, pred približno 270 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri. Čeprav je vrsta skupaj z dinozavri skoraj izumrla, so nekatera drevesa vendarle preživela. Ohranili so jih v samostanskih tibetanskih vrtovih, kjer so jih gojili," je pojasnil za STA.

Ker so sprva domnevali, da je to izumrla vrsta, jih danes imenujemo tudi živi fosili. Nekoč je bil ginko bolj razširjen, saj so njegove prednike našli kot fosilne ostanke tudi v Evropi. "Po današnjem vedenju je v Evropi izumrl pred tremi milijoni let, v Ameriki pa že pred sedmimi milijoni let," je dejal. Čeprav je bil to včasih rod z več predstavniki, se je do današnjih dni ohranila ena sama vrsta – dvokrpi ginko.

Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko ponovno preživel, in to ravno ob porušenem samostanu približno en kilometer od središča atomskega udara. "Bilo je edino drevo, ki je ostalo, in to najbližje atomskemu udaru," je poudaril Bavcon.

Nadaljevanje dobrega sodelovanja z Japonsko

Čeprav je bilo drevo videti suho in mrtvo, je spet oživelo. Prav simbolika drevesa, ki je oživelo, pa se ohranja še danes. "Gre za lep primer, ki govori o tem, kako je narava trdoživa. Človek je zato ne bi smel tako preizkušati, kot jo je z odvrženo atomsko bombo na Hirošimo. Moramo se naučiti, da tega ne delamo več, zato je ginko tudi postal drevo miru," je povedal. Z nekaj semeni ginka in japonskega koprivovca, ki so jih dobili iz Japonske, v Botaničnem vrtu UL nadaljujejo tradicijo dobrega sodelovanja s kulturo Japonske. Drevesa miru so tudi 7. oktobra 2014 slovesno presadili iz majhnih lončkov v večje lonce, od tedaj naprej pa so jih presadili še nekajkrat. "S tem želimo namreč vzgojiti primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto na Večni poti, prav zraven nasada japonskih češenj," je poudaril Bavcon. Poleg dreves Hirošime tudi japonske češnje prinašajo sporočilo miru.