Približno od tri do šest odstotkov psov in mačk v državi trpi zaradi te bolezni, ki jo lastniki lahko prepoznajo po značilnem vedenju.

Tako si lahko pes ali mačka skoraj ves čas grizeta rep, se vrtita okrog svoje osi, tečeta za svojo senco, hodita povsem počasi ali pa se nepretrgoma ližeta.

Veterinar Robert Stabler je razložil, da sta za tako obnašanje odgovorni kombinacija določenih genov in okolje, v katerem žival živi. To se pravi, da živi v bližini šole, trgovine ali drugega izvora hrupa, ki ga moti in vznemirja.