Ustvarjalci podkasta Evolucija užitka so vam za valentinovo, praznik zaljubljencev, pripravili prvi del druge sezone igrano-dokumentarnega podkasta, saj je pot do zadovoljujočega spolnega in intimnega življenja bolj kot z darili, rožami in romantičnimi večerjami tlakovana z znanjem in iskrenim pogovorom. Posebna raziskovalca Eva in Luka (interpretirata ju igralca Manca Dorrer in Domen Valič) bosta v drugi sezoni oddaje o spolnosti Evolucija užitka raziskovala osebne zgodbe poslušalk in poslušalcev in iskala odgovore pri domačih strokovnjakih. V prvem delu predstavljamo resnično osebno zgodbo, ki je prispela na naslov evolucijauzitka@rtvslo.si.

Pot do zadovoljujočega spolnega in intimnega življenja je bolj kot z darili, rožami in romantičnimi večerjami tlakovana z znanjem in iskrenim pogovorom. Foto: Pixabay
Pot do zadovoljujočega spolnega in intimnega življenja je bolj kot z darili, rožami in romantičnimi večerjami tlakovana z znanjem in iskrenim pogovorom. Foto: Pixabay

Tinkara je odrasla v tradicionalni, močno verni krščanski družini. Po osnovni šoli se je vpisala na katoliško gimnazijo, se prvič zaljubila in tudi doživela prvo veliko razočaranje, zaradi katerega je bila, kot pravi, končana tudi njena zveza z Bogom in Cerkvijo. Kakšen vpliv imajo pravzaprav religije na intimna življenja ljudi?

Religije imajo veliko pravil, med drugim tudi o tem, kakšna je dovoljena in kakšna prepovedana spolnost. Pred petimi leti so v Sloveniji na reprezentativnem vzorcu opravili raziskavo med dijakinjami in dijaki. Med drugim jih je zanimalo tudi, ali na njihovo spolno prakso vpliva religija. Kot pravi profesorica doktorica Tina Kogovšek s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, "podatki kažejo, da mladi niso tako zelo religiozni. Vera ni tako zelo pomembna, na spolnost nekoliko bolj vplivata spol in vrsta šole, religioznost pa se ni izkazala za močan dejavnik".

Profesor doktor Roman Kuhar s filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa pravi, da ima religija vlogo predvsem pri odnosu do neheteroseksualnih spolnih praks. "Tisti, ki so v raziskavi izražali višjo stopnjo religioznosti, so hkrati izražali nižjo stopnjo strinjanja ali strpnosti do istospolne usmerjenosti. Pri vseh drugih vidikih spolnosti pa religija ni bila ključni dejavnik."

Tuje raziskave pa kažejo, da tisti, ki izražajo višjo stopnjo verske pripadnosti, pozneje doživijo prvi spolni odnos, imajo v življenju manj spolnih partnerjev, manjša je tudi uporaba kontracepcije. Vendar, kot poudarja dr. Kuhar, to pri nas ne drži. "Slovenija je v tem smislu precej sekularna družba. Vera je seveda del naše kulture, niso pa verske dogme tiste, ki bi zares zelo močno vplivale na vrednote na področju spolnosti. Na primer, prvi spolni odnos doživi v zakonski zvezi res zelo zelo malo mladih."

Res bi bila rada končno s punco

Tinkara je prve izkušnje v spolnosti dobila v osnovni šoli. Svojega sošolca je oralno zadovoljila, ob koncu devetletke pa je imela tudi prvi spolni odnos, vendar, kot piše, samo analno, da bi "prihranila devištvo za moža". Profesorica doktorica Alenka Švab s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pravi, da pri nas, tako kot v tujini, "prevladuje permisivna spolna morala ali kultura, ki temelji predvsem na raznovrstnosti, sprejemanju raznovrstnosti glede praks, identitet, spolnih, seksualnih, pa tudi liberalnejših stališč glede spolnosti". To se je pokazalo tako pri raziskavi na dijaški populaciji kot tudi pri raziskavi med študentkami in študenti, ki je bila opravljena pred desetletjem. "Je pa res, da najdemo tudi ostanke restriktivne oziroma tradicionalne spolne morale, vendar jih je vedno manj," razlaga profesorica Alenka Švab in ob tem poudarja, da jih "moramo obravnavati v danem kulturno-družbenem kontekstu. To je trenutno kultura individualizma in enakopravnih partnerskih odnosov. Na tem družbenem področju so se zgodile velike spremembe".

Spolnost in mladi – to je tema, glede katere se lahko hitro ustvari moralna panika. Profesorica Tina Kogovšek s fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani miri, da je ta pogosto neupravičena. "V nasprotju s splošnim javnim mnenjem, mogoče tudi malo moralističnim ali včasih paničnim vtisom, da so mladi v spolnosti neodgovorni, razpuščeni, da ‒ če povem po domače ‒ seksajo kar povprek, naši podatki tega ne kažejo. Glede na raziskave je večina spolnega življenja mladih omejena na bolj ali manj stabilne partnerske zveze, tudi pri dijakinjah in dijakih."

Spoznala, da jo privlačijo dekleta

Tinkara je v gimnaziji spoznala, da jo privlačijo tudi punce. O sebi pravi, da je biseksualna. Zelo si želi spoznati punco, s katero bi bila lahko intimna, vendar trenutno zaradi karantene ne more. Kot kažejo različne raziskave, je ženska spolnost bolj fluidna kot moška. Zanimiva je raziskava, v kateri so merili človekov spolni odziv. Moškim in ženskam, ki so se opredelili za heteroseksualne, so kazali prizore različnih spolnih aktov: med moškim in žensko, med dvema ženskama, med dvema moškima in posnetke živali. Pri tem so merili njihov spolni odziv.

Moške sta najbolj vzburjali dve ženski, potem heteroseksualni par, dva moška in živali pa sploh ne. Tudi žensk živali niso vzburjale, vsi preostali prizori pa so jih vzburjali enako. Ali to pomeni, da so ženske po naravi biseksualne? Profesor Ivan Bernik pravi, da je biologija stabilna, zanimive pa so variacije, ki so kulturne. Kultura torej omogoči, da se nekatere biološko določene predispozicije lahko izrazijo. Zato se mu zdi zanimivo, da je bila ženska spolnost sicer nadzorovana, ženska homoseksualnost pa ni bila tako močno obsojana kot moška. "!Ena redkih držav, ki je žensko homoseksualnost sankcionirala, je bila Avstro-Ogrska. Zelo malo držav v Evropi je sploh imelo take zakone. To je bilo povezano s predstavo, da so ženske nespolna bitja, da se med njimi ne more zgoditi nič hudega, če ni moškega zraven. Moški so tisti, ki dajejo pobudo za spolnost. Zato so ženske obravnavali podobno kot otroke ‒ nedolžna bitja, ki nimajo nobenih spolnih predstav. In to se je v bistvu ohranilo, ne predstava o ženski nespolnosti, ampak strpnost do ženske homoseksualnosti."

To je le nekaj tem, ki jih odkriva prvi del druge sezone Evolucije užitka. Med drugim boste slišali tudi, kaj se je zgodilo, ko je Tinkarin oče odkril gole fotografije na njenem telefonu, in kakšno je njeno spolno življenje med karanteno. Vsa imena so ustvarjalci oddaje seveda spremenili.

Kakšna pa je vaša evolucija užitka? Kako ste začeli odkrivati svoje telo, ste se morda soočili s katero izmed spolnih motenj? Kakšne stereotipe in predsodke ste s prakso ovrgli? Kako se pogovarjate o spolnosti, kaj vse vas zanima, bi morda radi rešili konkreten problem? Torej, kaj v zvezi s seksom vas skrbi, česa se veselite in seveda, ali v njem uživate in kako? Ustvarjalci oddaje Evolucija užitka vas vabijo, da pišete na elektronski naslov evolucijauzitka@rtvslo.si in razkrijete, kakšno je vaše spolno življenje.