Igra pobeg iz sobe simulira računalniške igrice
Igra pobeg iz sobe simulira računalniške igrice "escape room". Razlika je le, da igralci ne usmerjajo "junaka" računalniške igre s pomočjo miške, ampak so dejansko sami zaprti v sobo. Foto: Pija Svetec
Del ekipe Way Out: Nejc Babič, Kaja Škof in Žiga Tomc. Foto: Pija Svetec

Všeč nam je bil sam koncept igre, ki nas je ponesel v svet, v katerem smo kot odrasli premalokrat, v svet brezskrbnosti in radovednosti.

V Kranjski gori vas čaka prav posebna soba, ki bo odprta, dokler bo dopuščalo vreme. Foto: Way-Out
Cena obiska je enotna, ne glede na število udeležencev, in znaša 60 evrov. Foto: Pija Svetec

Panika še ni zajela nikogar, smo pa tudi na to pripravljeni in lahko skupino s pritiskom gumba takoj spustimo iz sobe ter prekinemo igro.


Pot do profesorjevega napoja (in ključa od izhodnih vrat) je polna ugank ter miselnih in praktičnih nalog. Foto: Pija Svetec
Večina predmetov v sobi ima nek pomen. Foto: Pija Svetec

Ne, to ni začetek napete detektivke. Govorimo o zabavni igri, s pomočjo katere se marsikomu uresničijo otroške sanje, da (vsaj za eno uro) postane detektiv Sherlock Holmes ali pustolovec Indiana Jones ter reši svojo 'Da Vincijevo šifro'. Gre za eno izmed najzanimivejših znamenitosti, ki se je v zadnjih letih razširila po vsem svetu, tudi v Slovenijo.

Resničnostno igro pobeg iz sobe ali real-life room escape je po vzoru kultnih računalniških igric prvič priredil Japonec Takao Kato, vendar ni šlo za obliko, kot jo poznamo danes. "V sobi na Japonskem je igro skupaj igralo več ljudi. V večini primerov se med sabo niso poznali, prav tako je bila igra daljša, trajala je okrog uro in pol, ter ni bila stalna. Koncept se je od začetkov v letu 2008 razvil v obliko, kot jo poznamo danes v Evropi, kjer od dva človeka do pet ljudi igra igro eno uro na stalni lokaciji. Prve sobe so v Evropi nastale v Švici in na Madžarskem," je za MMC razložil Žiga Tomc, član ekipe Way Out, ki je odprla eno izmed prvih sob pri nas.

In kaj sploh je ta skrivnostna soba, v katero se ljudje prostovoljno zaklepajo? Gre za prostor, poln različnih nalog in ugank, ki jih morajo obiskovalci rešiti, da na koncu najdejo ključ od izhodnih vrat in 'se rešijo'.

Sobo Profesorjeva skrivnost je obiskala tudi ekipa MMC-ja. Ob vstopu smo morali najprej podpisati izjavo, da nikomur ne bomo izdali profesorjeve skrivnosti (konec koncev je bistvo igre, da se obiskovalci sami prebijejo do ključa), sledilo je nekaj napotkov, nato pa smo se začeli razgledovati po prostoru. Ker je bil to naš prvi stik z igro, nismo točno vedeli, kaj nas čaka. Previdno smo začeli obračati predmete, odpirati predale, prebirati uganke ... In našli prvi ključ. Vendar, to je bil le začetek - pot do profesorjevega napoja je dolga, polna ugank, logičnih sklepanj in spretnostnih veščin, predvsem pa neizmerno zabavna.

Igra je časovno omejena na eno uro, v eni sobi pa lahko naenkrat sodeluje od dva do pet igralcev. Pri tem so bolj kot znanje pomembne ročne spretnosti in logično sklepanje, predvsem pa sodelovanje med člani ekipe. Prav zaradi tega je igra še posebej zanimiva za team building, lahko pa je tudi izvirno vabilo na zmenek, na katerem se boste brez dvoma veliko naučili o svoji simpatiji in o samem sebi. Pri tem pa ni treba skrbeti, da boste, če vam slučajno ne uspe najti ključa, za vedno ostali zaprti v sobi, saj vas prek videokamer ves čas spremlja moderator. Ta vam v primeru, da se vam kje zatakne, priskoči na pomoč z raznimi namigi.

Več o sami igri pa preberite v spodnjem intervjuju.

Ideja izvira iz računalniških iger. Koliko podobnosti je med virtualnimi in resničnimi igrami?
Podobnosti je zelo veliko. Sam koncept iskanja namigov in ugank je popolnoma enak, seveda z razliko v tem, da v resničnosti premikate in iščete fizične predmete.

Kje ste vi dobili idejo za pobeg iz sobe?
Idejo smo dobili na obisku escape rooma v Pragi, ki nas je tako navdušil, da smo si takoj rekli, da hočemo nekaj takega ustvariti tudi sami. Všeč nam je bil sam koncept igre, ki nas je ponesel v svet, v katerem smo kot odrasli premalokrat, v svet brezskrbnosti in radovednosti. Kot otroci smo se navdušeno podili po sobah in odkrivali neznane predmete s skrivnostnimi simboli, odpirali ključavnice in odkrivali skrite namige. Preprosto smo želeli tudi sami ustvariti nekaj takega, ki v ljudeh vzbudi pozitivne občutke.

Prvi sobi v Ljubljani je oktobra lani postavila ekipa Enigmariuma, vi pa ste kmalu za tem na Poljanski cesti odprli še svojo in združili moči ...
Našo sobo Profesorjeva skrivnost smo odprli en mesec po odprtju sobe (od)Rešitev. Ker smo sami odprli sobo bolj kot hobi projekt in nismo bili tako vešči trženja, predvsem pa ker zaradi drugih obveznosti nismo imeli veliko časa, smo se odločili, da se povežemo z Enigmariumom in tako skupaj postanemo močnejši. Zdaj odlično sodelujemo, saj stalno izmenjujemo ideje in si pomagamo pri vsakodnevnih izzivih vodenja treh sob.

Koliko sob je zdaj že v Sloveniji?
V Ljubljani jih je pet in ena v Kobaridu. Dejansko je skupina lokalnih zanesenjakov tam odprla prvo sobo pobega v Sloveniji. Mi pa smo letos prvi na svetu odprli escape igloo na smučišču v Kranjski Gori in s tem razvili popolnoma nov koncept igre. Pripravljamo tudi že nov projekt na Bledu, prav tako smo v dogovorih s Koprom, Celjem in Mariborom. Ker je Slovenija relativno majhna, mislim, da prostora za dodatne sobe na žalost ni več veliko, zato potekajo dogovori tudi v Zagrebu, Celovcu in Trstu.

Omenili ste projekt na Bledu. Za kaj gre?
Za sobo na Bledu zbiramo sredstva s kampanjo na TravelStarterju, novem portalu, namenjenemu množičnemu financiranju zanimivih in posebnih turističnih projektov. Potrebujemo namreč precej sredstev, saj gre za zapuščeno hišo, ki bi jo bilo treba dobro prenoviti in urediti. S sobo želimo predvsem popestriti turistično ponudbo na Bledu.

V katerih državah lahko sicer najdemo največ sob?
Igra je zelo razširjena po vsej Evropi, največ jih je še vedno v Budimpešti, kjer naj bi jih bilo več kot 100.

Kako se med seboj razlikujejo?
Sobe se razlikujejo tako po samih zgodbah, kot po zahtevnosti ugank. Seveda pa je zahtevnost posamezne sobe zelo relativna, saj smo ljudje različni in razmišljamo na različne načine. Lahko povemo, da ima naša soba Profesorjeva skrivnost nekoliko manj ugank kot povprečne sobe pobega, vendar pa je pri nas za razrešitev teh ugank potrebno malo več razmišljanja in domišljije, saj so zelo izvirne.

Po kakšnem principu ustvarjate sobe?
Vse uganke in namigi so plod več kot šest mesecev trdega truda celotne ekipe. Vse naprave smo zgradili sami, od načrta do končne izvedbe. Želeli smo se izogniti čezmerni uporabi ključavnic in ključev in s tem igri dodati dinamiko ter najti pravo mero med miselnimi in spretnostnimi preizkušnjami. Da si zaslužite Profesorjevo skrivnost, namreč ne zadošča le modrost, ampak morate tudi sodelovati znotraj skupine ter si proti koncu malo pomagati z magijo …

Gre za dešifriranje kod, iskanje namigov in reševanje ugank. Je potrebno kakšno posebno predznanje?
Soba pobega je zabavna avantura. Pravila so popolnoma preprosta - vstopite v sobo, razkrite Profesorjevo skrivnost in nenasilno (!) najdite pot ven. Če pa se slučajno kje zalomi, vas budno spremljamo prek kamere in vam pošljemo kakšen namig. Za naš escape room niso potrebne nikakršne posebne veščine. Vse, kar potrebujete, so sproščena radovednost in svoje male sive celice.

Verjetno ne gre le za turistično znamenitost, ampak se v sobo radi zaprejo tudi domačini. Kdo so vaši najpogostejši gostje?
Trenutno je večina obiskovalcev domačinov, seveda pa pričakujemo preobrat v poletnih mesecih. Igra je brez dvoma odličen način za popestritev vsakdanjika ne glede na starost. Mladi in starejši, vsi uživamo, ko dobimo možnost, da nas za nekaj časa posrka v skrivnosten svet in kot Indiana Jones odkrivamo neznano. Je dobra ideja za zmenek, za praznovanja ali team building. Primerna je tako za pare kot za družine. Čakamo tudi prvo snubitev (smeh). Možnosti so neskončne.

Kako hitro se je rešila najboljša skupina? Je komu uspelo pobegniti brez namigov?
Najboljše skupine so brez namigov potrebovale okoli 35 minut, večina pa jih potrebuje blizu ene ure. Imeli smo celo dve skupini, ki sta se 'osvobodili' v manj kot pol ure in prav zaradi tega smo pred kratkim dodali novo zahtevno uganko. Čas igranja se je tako podaljšal in trenutno je najhitrejša skupina v posodobljeni postavitvi potrebovala več kot 40 minut. Igro smo namerno zasnovali tako, da skupine ne potrebujejo veliko naše pomoči in čim več ugank opravijo sami.

Kaj se zgodi, če se komu ne uspe rešiti?
Vedno se potrudimo, da z namigi pomagamo skupinam najti pot ven, tako da se še nikoli ni zgodilo, da bi prekinili igro, preden bi skupina prišla do konca.

Kakšni so vtisi obiskovalcev? Je koga morda že kdaj zajela panika?
Odzivi so izjemno pozitivni. Ljudem je všeč predvsem izvirnost in visoka kakovost naših izzivov ter celotna zgodba, ki jih ponese v popolnoma drug svet. Radi pohvalijo tudi vzdušje v naši sobi. Potrudili smo se namreč, da jim pričaramo občutek, da so v prostorih profesorja starodavnih jezikov, kjer je leta in leta ustvarjal skriti napoj. Panika še ni zajela nikogar, smo pa tudi na to pripravljeni in lahko skupino s pritiskom gumba takoj spustimo iz sobe ter prekinemo igro.

Danes mladi veliko časa preživijo za računalniki. Mislite, da so igre, kot je pobeg iz sobe ali geolov, rešitev, da se otroci, mladi in starejši premaknejo od računalnikov?
Mi mislimo, da je. Prav zato, ker današnje generacije večino časa preživijo za ekrani, zelo cenijo sprostitev, kjer so fizično postavljeni v igro in so sami junaki, ki morajo odkriti pot ven, ne pa da s pomočjo tipkovnice junake v igri le vodijo. Je zdrava oblika zabave, kjer vadimo timsko delo in treniramo svoje sive celice.

Všeč nam je bil sam koncept igre, ki nas je ponesel v svet, v katerem smo kot odrasli premalokrat, v svet brezskrbnosti in radovednosti.

Panika še ni zajela nikogar, smo pa tudi na to pripravljeni in lahko skupino s pritiskom gumba takoj spustimo iz sobe ter prekinemo igro.