Pod vznožje Golice v prazničnem božičnem času pri Svetem Križu – kot se je nekoč reklo Planini pod Golico – ljudi privabljajo z jaslicami, ki jih že dobri dve desetletji na dvorišču domače hiše postavlja rezbar in slikar Cena Razingar. Do trenutka, ko je k sveti družini, ki se ji bo figura Jezusa pridružila na sveti večer, postavil še zadnjo ovčico, so vodile dolge priprave – te so se začele že okoli 10. novembra. Jaslice, ki na mestu ostanejo vse do svečnice, njihov avtor vsako leto postavi malce drugače.
Razingar je sicer že od otroštva navdušen nad božičem in jaslicami, že kmalu je začel izdelovati svoje figurice, pred 23. letom pa je dobil idejo za večji podvig. Prvo leto je tako postavil le sveto družino, danes pa njegovo umetnino sestavlja več kot 40 ročno izrezljanih in poslikanih figuric. Prizorišče nastane s pomočjo materiala iz bližnjega gozda.
Stvaritev pride občudovat veliko ljudi, tudi iz tujine. Rezbar, ki si sicer želi predvsem zdravja in miru na svetu, je novinarki za TV Slovenija Marjeti Klemenc povedal, da mu je v veselje, da obiskovalce v prazničnih dneh lahko razveseli na tak način.
"Mislim, da je Slovenija posejana z različnimi postavitvami jaslic," je med pogovorom v Odmevih povedal pater Robert Bahčič, gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah. Dodal je, da je jasličarstvo, ki je sicer del nesnovne kulturne dediščine, pogosto po celi državi, veliko je tudi muzejev o njih. Po njegovo lahko že sama priprava jaslic poveže in zbliža družino, kljub morebitnim predhodnim sporom, ob pogledu na jaslice, pa naj bi si vsak zaželel topline doma.
"Vsako leto nekateri naredijo nekaj novega, o tem razmišljajo že celo leto, glavna vsebina pa ostaja ista – prikazovanje rojstva Jezusa," je dejal skrbnik jaslic na Brezjah, kjer je sicer tudi Muzej jaslic Brezje. Tam imajo več kot 450 eksponatov različnih jaslic z vsega sveta. "Mislim, da so vsake jaslice nekaj posebnega, ker imajo svojo zgodovino," je še poudaril Bahčič. Posebno je sicer poudaril kulisne jaslice Leopolda Layerja, avtorja slike Marija Pomagaj oz. Brezjanske Marije – jaslice iz leta 1828, ki so bile narejene za cerkev v Kranju, so namreč njegovo zadnje delo, ogledal pa naj bi si jih tudi slovenski pesnik France Prešeren.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje