Ena izmed glavnih teorij o uspehu sesalcev po izumrtju velikih neletečih dinozavrov se je osredotočala na relativno velike možgane sesalcev in njihovo iznajdljivost ter inteligenco.

A nova raziskava skupine znanstvenikov z vsega sveta, ki je preučila ostanke teh, je ugotovila, da so bili možgani teh prvih velikih sesalcev večinoma manjši od pričakovanega. V primerjavi s sodobnimi sesalci so imeli veliko manjše možgane glede na siceršnjo velikost njihovega telesa.

Sesalci so po izumrtju dinozavrov doživeli evolucijski razcvet, ko so začeli polniti niše, ki so jih za seboj pustili veliki reptili. Kot kaže, pa je bila v tej evolucijski dirki velikost bistveno pomembnejša kot pamet.

"Proces za razvoj velikih možganov je bil veliko počasnejši, kot smo sprva pričakovali," je presenetljive izsledke raziskave za Reuters priznala Ornella Bertrand z Univerze v Edinburgu. Skupina znanstvenikov je preiskala in globinsko slikala več kot 130 fosilov iz obdobja od 56 milijonov let do 34 milijonov let pred nastankom človeka.

Ugotovili so, da so se možgani začeli večati šele v sredini eocena, torej do 15 milijonov let po izumrtju dinozavrov. "V nasprotju z našimi pričakovanji so bili prvi veliki sesalci bistveno neumnejši. Niti približno niso dosegali možganske moči sodobnih sesalcev," je ugotovitve raziskave povzel Steve Brusatte.

Kot so še ugotovili, je bil za prve velike sesalce ključen voh. Drugi čuti, kot sta vid in sluh, pa so se razvili bistveno pozneje. Prav s čutili je verjetno povezana velikost možganov.

Možgani so namreč izjemno potratni in lahko porabijo do 20 odstotkov energije sodobnega sesalca. Zato so morale živali najprej razviti zares koristna orodja, s katerimi so lahko evolucijsko upravičile energetski strošek velikih možganov.