Rastlina cveti samo vsakih nekaj let in samo okoli 48 ur, ravno toliko, da privabi žuželke, ki so se že pasle na cvetu druge mrhovinarske rože.

Redkost rastline in njenega cveta – največjega na svetu – sta v adelajdski botanični vrt privabila na tisoče obiskovalcev, ki so čakali v vrsti po več ur, da bi na lasten nos doživeli njen zloglasni smrad.

Ogrožena rastlina, ki izvira iz Sumatre, je videti kot en sam velikanski cvet, a dejansko je to skupek cvetov na orjaškem steblu. Zraste lahko več kot dva metra v višino, tehta do 150 kilogramov, njen vonj pa primerjajo s crknjenimi podganami, nekateri tudi s smrdečimi nogami in smrdljivim sirom.

Hortikulturni kurator botaničnega vrta Matt Coulter je za Guardian povedal, da ko je bila rastlina še v pokritem rastlinjaku, je bil vonj tako močen, da bi zaradi njega skoraj bruhal.

Zaradi izsekavanja deževnega pragozda je v Indoneziji število mrhovinarskih rož v divjini upadlo na manj kot tisoč, tako da je od leta 2018 uvrščena med ogrožene vrste.

Semena v botanične vrtove po svetu

Da bi rastlino ohranili, je Indonezija poslala njena semena v botanične vrtove po svetu, Coulter pa jo zdaj razmnožuje tudi z njenimi listi. Najtežji cvet, ki je vzcvetel pri njih, je bil težek 75 kilogramov, visok pa 2,6 metra.

V Evropi je Arum titan prvič zacvetel leta 1889 v londonskem botaničnem vrtu, naslednjič pa šele leta 1926.

Po Coulterjevih besedah je vse več ljudi, ki si želijo v živo ogledati in povohati njihove mrhovinarske rože, kadar te cvetijo. “To je najbolj neverjetna rastlina na svetu. Čudovito je biti del tega.”

A občutek ne traja prav dolgo, saj cvet že naslednji dan oveni, celotna rastlina pa se nato sesuje sama vase v enem tednu, njen gomolj pa leto dni miruje, preden spet razvije poganjek. Da zacveti nov cvet, pa traja še nekaj let.