Včasih arheologi odkrijejo najdbo, ki nam pomaga razumeti, da naši starodavni predniki niso živeli tako zelo drugačnega življenja kot mi sami. Takšno je tudi nedavno odkritje luksuznega stranišča v Jeruzalemu, ki je navdušilo arheologe.

Med izkopavanjem arheološka ekipa sprva ni ugotovila, da gre za stranišče. Odkrili so namreč kamnito klado, ki je bila pokrita z masivnim pokrovom z luknjo. Šele med izkopavanjem prostora pod klado so ugotovili, da je pod njo septična jama in da gre v resnici za latrino.

Stranišče, staro okoli 2700 let, je posebno, ker ne gre za skupinsko latrino, ampak zasebni prostor. Običajno so bila stranišča v tem času večja in namenjena javni uporabi, sploh v poznejšem rimskem času pa so bila pogosto del velikih javnih kopališč.

Zelo verjetno je, da je bilo stranišče del premožne vile, o čemer priča tudi bogat vrt s sadovnjakom. Školjka je bila najverjetneje mehko podložena, poleg tega pa je prostor imel okno, ki je po besedah vodje izkopavanj Yaakov Billig, ponujalo osupljiv pogled na staro mesto.

Med izkopavanji so v prostoru odkrili številne posode z ostanki zelišč in kadila, s katerimi so obiskovalci stranišča najverjetneje odganjali neprijetne vonjave. Tudi ti pripomočki, sploh kadilo, so bili v antiki zelo dragoceni, kar je dodaten dokaz o vplivu in bogastvu uporabnikov latrine. V jami so odkrili ostanke hrane, lončevino in druge predmete človeške uporabe, na podlagi katerih bodo lahko rekonstruirali prehrano uporabnikov stranišča.