V Arlesu na jugu Francije se za bikoborce šola približno ducat najstnikov, ki so prepričani, da gre za pomembno tradicijo in umetnost. Zato ne razumejo javnih razprav in tistih poslancev, ki si prizadevajo, da se ta tradicija konča.

Prepoved bikoborb po javnomnenjski raziskavi časopisa Journal du Dimanche podpira skoraj 75 odstotkov Francozov, zato je levo usmerjeni poslanec Aymeric Caron v parlament vložil predlog zakona, da se ta "zabava" prepove po vsej državi. Prepričan je, da gre za krut ritual, ki v sodobni družbi ne bi smel imeti mesta.

Konec preteklega tedna so se na ulicah več francoskih mest, v katerih bikoborbe še vedno potekajo, zbrali tako podporniki kot nasprotniki te prepovedi. "Pri bikoborbi ne poteka boj, ampak gre za usmrtitev mučenega nedolžnega bitja," je pisalo na enem plakatu.

Caron je tudi prepričan, da bi morali poslanci z zakonom opustiti izjeme, ki v nekaterih mestih dovoljujejo bikoborbe, saj je na teh dogodkih vsako leto usmrčenih tisoč bikov. "Tradicija ne more moralno upravičiti teh dejanj," je prepričan. Zakon ima malo možnosti, da bi bil sprejet, je pa po vsej državi sprožil burno razpravo.

"Gre za dvatisočletno zgodovino. Častimo bike," je prepričan Frederic Pastor, ki v Nimesu organizira bikoborbe. Dodal je, da vsako leto priredijo 14 bikoborb, ki v mestno blagajno prinesejo približno 60 milijonov evrov prihodkov. Nasprotniki mu odgovarjajo: "Velika večina državljanov bikoborbam nasprotuje. Mučenje ni predstava."

Bikoborbe sicer izvirajo iz Španije. V Kataloniji so bile prepovedane leta 2010, a je tamkajšnje ustavno sodišče nekaj let pozneje preklicalo prepoved in bikoborbo označilo za "kulturno dobrino".